Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Zeleni evropski parlament

Evropski parlament v Strasbourgu se lahko pohvali, da izvaja ukrepe za zaustavitev podnebnih sprememb in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, ki jih evroposlanci sicer narekujejo državam članicam Unije. Institucija varčuje z energijo na različnih področjih, predvsem pa uporablja energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov.
Stavba evropskega parlamenta v Strasbourgu se oskrbuje z elektriko, pridobljeno iz obnovljivih virov. - Foto: Helena Kocmur/dokumentacija Dela
Stavba evropskega parlamenta v Strasbourgu se oskrbuje z elektriko, pridobljeno iz obnovljivih virov. - Foto: Helena Kocmur/dokumentacija Dela

Vsa elektrika, ki jo uporabljajo v stavbi evropskega parlamenta v Strasbourgu, je zelena, pridobljena iz obnovljivih virov, le v najbolj mrzlih zimskih dneh uporabijo zemeljski plin. Glede na to, da 45 odstotkov vse energije porabijo za ogrevanje in hlajenje, poskušajo biti pri tem čim bolj racionalni. Ko v Strasbourgu ni plenarnih zasedanj, to je več kot tri tedne na mesec, ne ogrevajo oziroma ne hladijo sejne dvorane, na primer.

Po besedah Alexandre De Wael, ki kot predstavnica sistema EU za okoljevarstveno vodenje organizacij (Emas) v parlamentu skrbi za koordinacijo vzdrževanja, v stavbi že 14 let delujejo toplotne črpalke, izdelane posebej za parlament. Uporabljajo geotermalno energijo, pri čemer črpajo toplo vodo iz globin Zemlje, po uporabi pa jo spustijo v reko. Na ta način uravnavajo tudi raven podtalnice, ki v Strasbourgu pogosto povzroča poplave. V načrtu imajo namestitev novih, še učinkovitejših črpalk, poroča spletni portal Evropa pojutrišnjem.

Da bi zmanjšali porabo energije za razsvetljavo, so ponoči v parlamentu ugasnjene vse luči razen ob reki. V številnih pisarnah so nameščeni senzorji, ki poskrbijo, da so luči prižgane le, kadar je kdo v prostoru. Na mostu čez reko med obema parlamentarnima zgradbama pa so po besedah De Waelove nameščeni senzorji za svetlobo, ki uravnavajo umetno razsvetljavo glede na naravno svetlobo.

V evropskem parlamentu se trudijo proizvesti čim manj odpadkov, čim večji delež nastalih smeti pa poskušajo reciklirati. Med smetmi prevladujejo biološki odpadki, ki jih je skoraj 200 ton na leto, sledi papir. Organske odpadke odvažajo v bioplinarno v nemškem Baden-Badnu, preostale odvaža lokalno komunalno podjetje. Ko evroposlanci zasedajo, smeti odpeljejo tudi do dvakrat na dan. Od junija lani imajo v parlamentarnih zgradbah v Strasbourgu nove koše za ločeno zbiranje odpadkov, ki so jih oblikovali tudi na podlagi želja evropskih poslancev.

Odpadke ločujejo tudi v parlamentarni menzi. Že pri odlaganju pladnjev z umazanimi krožniki na tekoči trak mora vsak posameznik v poseben zabojnik odvreči papirnate odpadke, kot so papirnate serviete in računi, enako velja za pločevinke in steklenice. Namesto vode v plastenkah ponujajo vodo iz pipe, ki jo točijo v steklene vrče.

Institucija je velika porabnica papirja, a se vsi trudijo, da bi čim manj obremenjevali okolje. Tako papir, ki ga uporabljajo v evropskem parlamentu, prihaja iz trajnostnih gozdov, čim več ga poskušajo reciklirati, prizadevajo pa si tudi, da bi porabo papirja zmanjšali.

Evropski parlament ima sedeža še v Bruslju in Luksemburgu. V Luksemburgu gradijo še eno stavbo, ki bo bolje toplotno izolirana in se bo oskrbovala z energijo iz obnovljivih virov.

Komentarji