Agencija RS za okolje (Arso) na desetih merilnih mestih po državi že desetletja meri sončno obsevanje, v zadnjih desetih letih pa tudi energijo sončnega obsevanja. »Sončno obsevanje v prostoru in času je močno spremenljiv vremenski dejavnik, zato so tovrstne meritve nepogrešljive pri spremljanju in vrednotenju vremenskih in podnebnih razmer ter dragocene za mnoge zunanje uporabnike. Spremenljivost sončne energije se najbolj kaže v kratkotrajnem nihanju zaradi spreminjajoče se oblačnosti in dnevnem ter letnem hodu zaradi navideznega gibanja Sonca po nebu. Že v kratkem času, denimo v eni uri, se lahko energijski tok sončnega sevanja na površju spremeni za desetkrat ali celo stokrat. Največ sončne energije v Sloveniji prejmejo tla junija in julija, ko je skupni obsev okoli 200 kWh/m2, od novembra do januarja pa je ta vrednost nekajkrat, tudi desetkrat manjša. Poleti so najbolj osončeni predeli Primorske in pozimi visokogorje,« so ob tem zapisali na Arso, kjer vse meritve o sončnem obsevanju in trajanju obsevanja objavljajo na svoji spletni strani.

Del sončnega obsevanja je škodljiv za kožo in oči. Še posebej se vplivi vse močnejših sončnih žarkov poznajo pri ljudeh svetle polti, katerim se koža zaradi izpostavljenosti sončnim žarkom  stara hitreje, pogosteje se jim lahko razvije tudi kožni rak. Zaradi sonca trpijo tudi oči, saj se lahko zaradi UV-sevanja hitreje pojavi siva mrena očesne leče, pa tudi senilna degeneracija očesne mrežnice. Do vseh teh zdravstvenih nevšečnosti pride zaradi prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom in UV-sevanju. Strokovnjaki zato poudarjajo, da se v času največje sončeve moči čim manj zadržujemo na prostem, pred soncem se moramo zaščititi z oblačili, pokrivali in sončnimi očali, hkrati pa moramo kožo vedno zaščititi z zaščitnimi kremami.

»Z intenzivno zaščito pred škodljivimi učinki sončnega UV-sevanja velja začeti čim prej, že v prvem letu otrokovega življenja, in jo nadaljevati vse življenje. Nikoli pa ni prepozno začeti z njo. V Sloveniji se mnogi poskušajo izogniti sončnim opeklinam, še vedno pa si želijo zagorele polti. Številni niso pozorni na posledice nezaščitenega izpostavljanja pri vsakdanjih obveznostih in rekreaciji. Pri poklicnem delu na prostem delavci nimajo zagotovljenih zaščitnih sredstev, ki bi zagotavljala zaščito pred UV-sevanjem,« opozarjajo na agenciji za okolje in dodajajo, da moramo še posebej poskrbeti za mlajše generacije, ki se veliko gibljejo na prostem.