Sklepni dokument, ki so ga na podnebni konferenci sprejeli pogajalci, nalaga vladam, da do marca 2015 predložijo nacionalne načrte za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Okoljevarstvene organizacije pa z dogovorom niso zadovoljne in opozarjajo, da je nepopustljivost držav ogrozila cilje celovitega sporazuma o boju proti podnebnim spremembam.

Svetovni sklad za naravo (WWF) ocenjuje, da vladam ni uspelo določiti jasnih načrtov za zmanjšanje izpustov do leta 2020. Spor med interesi razvitih držav in držav v razvoju se je po besedah podnebne strokovnjakinje pri WWF Samanthe Smith končal kot »razvodenel načrt z malo znanstvene tehtnosti«. Podnebni strokovnjak pri organizaciji Oxfam Jan Kowalzig pa meni, da dogovor sicer vodi do sporazuma o podnebnih spremembah, ki naj bi bil sprejet konec prihodnjega leta v Parizu, a da so sprejeti sklepi zelo šibki. Podobno menijo pri Zvezi zaskrbljenih znanstvenikov (Union of Concerned Scientists) s sedežem v ZDA.

Nevladne organizacije in države v razvoju so upale, da bo dogovor prisilil razvite države, da bodo v svoje zaveze vključile tako informacije glede uresničitve zmanjšanja izpustov kot tudi glede finančne pomoči. Namesto tega je v sklepnem dokumentu zapisano zgolj, da države »lahko« sporočijo informacije. Omejen napredek, dosežen v Peruju, zlasti glede določil o finančni pomoči revnim državam, s katero bi se te lahko prilagodile na podnebne spremembe ali nadomestile škodo, nastalo po ekstremnih vremenskih pojavih, je velik manko, so ocenili tudi pri Mreži za podnebno akcijo (CAN). Pogajalci v sprejeti dokument namreč niso vključili zahtev držav v razvoju glede odškodnin za škodo, nastalo zaradi podnebnih sprememb, kot sta denimo tajfun ali dvigovanje morske gladine.

Udeleženci podnebne konference v Limi so dogovor dosegli ob koncu 13-dnevne konference, na kateri je sodelovala tudi Slovenija. Pogajanja so se zavlekla, saj razvite države in države v razvoju niso mogle doseči dogovora o vprašanju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, ki ga zaznamuje več let trajajoč spor glede prevzemanja odgovornosti za izpuste.
Doseženi dogovor pa je pozdravila Evropska komisija, ki ga je označila kot »korak naprej« na poti do globalnega podnebnega sporazuma, ki naj bi bil dosežen v Parizu. V Bruslju so ob tem poudarili, da dogovor zahteva od vseh držav, da opredelijo predlagane cilje za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov na jasen, transparenten in razumljiv način.