Ekološki odtis meri naravne vire in ekosistemske storitve, ki jih človek uporablja, ter jih primerja z njihovo biološko zmogljivostjo obnavljanja. Velja za enega najbolj celostnih kazalcev trajnosti, ki pove, koliko človek pritiska na okolje.

"Slovenski strokovnjaki že vrsto let sledimo metodološkemu napredku pri izračunavanju ekološkega odtisa in možnostim njegove uporabe za celovit prikaz pritiskov človeške družbe na okolje. Zanimanje za ekološki odtis se je v Sloveniji izjemno povečalo po vključitvi tega kazalca v strategijo razvoja Slovenije 2030, z namenom spremljanja naše uspešnosti upravljanja naravnih virov," je pojasnila izredna profesorica geografije na ljubljanski filozofski fakulteti Katja Vintar Mally.

PREBERITE ŠE: Z DIETO DO MANJŠEGA OGLJIČNEGA ODTISA

Država si je v strategiji razvoja Slovenije zadala cilj, da do leta 2030 zmanjša ekološki odtis na prebivalca za okrog 20 odstotkov. Cilj zmanjševanja ekološkega odtisa je izpostavljen tudi v nacionalnem programu varstva okolja do leta 2030, kazalec pa je vključen tudi v pripravo regionalnih razvojnih programov za obdobje 2021-2027. "Ker se od zadanih ciljev trenutno bolj oddaljujemo kot pa približujemo, sta ozaveščanje in izobraževanje na tem področju še toliko bolj pomembna," je dodala.

Okoli 76 odstotkov Slovencev se zaveda, da so podnebne spremembe resna grožnja. Velika večina Slovencev se tudi trudi reciklirati in omejevati uporabo plastike. Vendar jih zgolj 22 odstotkov skuša znižati ekološki odtis med kupovanjem hrane in le sedem odstotkov pomisli na lasten ekološki odtis med načrtovanjem počitnic oziroma daljše poti, je pokazala anketa Eurobarometer.

V okviru projekta Sustainaware je zato Inštitut za zdravje in okolje v sodelovanju z Global Footprint Network pripravil kalkulator, ki izračuna ekološki odtis posameznika glede na svoje vedenje in navade. To predstavlja prvi korak k večji ozaveščenosti o pomenu ekološkega odtisa in tudi dejanske spremembe v vedenju posameznikov.

"Menimo, da so za prehod v brezogljično družbo potrebne spremembe na ravni družbe in posameznika. Ravno zato smo razvili takšno uporabno orodje, da lahko vsak na zanimiv in enostaven način izračuna, koliko planetov Zemlja potrebuje za svoj življenjski slog. Le z vrednotenjem našega življenjskega sloga in ozaveščanjem lahko naredimo pomembne spremembe k bolj čistemu okolju in posledično zdravju ljudi," je prepričan direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc.

PREBERITE ŠE: OGLJIČNI ODTIS OKOLJSKIH ZNANSTVENIKOV NIČ MANJŠI

Vsekakor pa ozaveščanje posameznikov ni dovolj. Doseganje kazalcev ekološkega odtisa posameznika je zgolj manjši kos sestavljanke, spremembe pa morajo biti celostne, je dodal. "Ne želimo si, da bi kalkulator trkal na vest posameznika, temveč da bi bil to prvi korak k ukrepanju. Zato ima to orodje na koncu tudi ideje, kako znižati osebni ekološki odtis. Pri tem pa moramo poudariti, da le celostne in strukturne politike na ravni družbe omogočajo posamezniku, da maksimalno zniža svoj odtis," je poudaril Gorenc.

Projekt Sustainaware podpira Evropska podnebna iniciativa (EUKI) nemškega zveznega ministrstva za okolje. Kalkulator je dostopen na povezavi izo.si/izracunaj-ekoloski-odtis.