Slovenski predpisi zelo ohlapno opredeljujejo vrednosti za največji dovoljen hrup, saj sta za sprejemljive ravni odločilni klasifikacija in lokacija objekta. V bivalnih naseljih ponoči ne sme presegati 45 dB, medtem ko je denimo v Avstriji in Nemčiji omejen na 30 dB v nočnem času na meji parcele, v Švici celo na 28 dB.

PREBERITE ŠE: TOPLOTNE ČRPALKE: DRŽAVA NE PRESOJA SKUPNEGA VPLIVA NAPRAV

Glasnost TČ največji problem pri tipu zrak/voda

Tako pri nas kot v tujini je daleč največji delež TČ tipa zrak/voda, pri katerih je hrup­nost lahko problematična v gosto naseljenih predelih, ker so parcele vedno manjše. Zaradi majhnih odmikov med stavbami se hrup celo ojača. TČ zemlja/voda in voda/voda nasprotno stojijo v kotlovnici in jih je mogoče dobro zvočno izolirati. Pri teh dveh tipih naprav je glavni vir hrupa kompresor v notranji enoti; slabše različice naprav so za stanovalce lahko moteče, če je kurilnica neizolirana in v bližini spalnih prostorov.

Večina TČ zrak/voda ima zunanjo enoto, katere hrup, ki ga povzročata kompresor in ventilator, se bolj ali manj širi v okolico, medtem ko se vibracije ponavadi pojavljajo pri vklapljanju toplotne črpalke. Glasna zunanja enota pod polno obremenitvijo lahko oddaja zvočno moč celo do 80 dB, tišje izvedbe pa od 42 do 60 dB, zato je zvok, ki ga toplotna črpalka oddaja pri delovanju, pomemben podatek, ki ga je dobro preveriti ob nakupu naprave.

Pri navajanju jakosti hrupa se uporabljata dva izraza: zvočna moč in zvočni tlak. Zvočna moč je računska vrednost hrupa v vseh smereh in se določa na podlagi predpisanih meritev, zvočni tlak pa nastane povsod tam, kjer izvor hrupa povzroči valovanje in to spremeni zračni tlak. Večja ko je sprememba zračnega tlaka, bolj neugodno sprejemamo takšen hrup. Zvočni tlak je za nas tista vrednost hrupa, ki jo dejansko občutimo. Vedno je odvisna od razdalje do izvora hrupa. Jakost zvoka pri oddaljevanju od zunanje enote strmo pada.

PREBERITE ŠE: KOLUMNA BOJANA ŽNIDARŠIČA: »TO JE PREDRAGO!«

Seveda je najbolj moteč maksimalni hrup toplot­ne črpalke, ne zgolj tisti, ko naprava deluje z zmanjšano močjo. Treba pa je vedeti, da je v prodajnih katalogih običajno naveden hrup pri nominalni moči (ta je v območju od 50 do 70 odstotkov maksimalne moči), ne pri maksimalni. V Nemčiji denimo v pomoč kupcem tamkajšnje združenje za toplotne črpalke na svoji spletni strani (www.waermepumpe.de/schallrechner) navaja podatke o maksimalnem hrupu TČ. Pred odločitvijo za izbrani model je torej priporočljiva vztrajnost pri iskanju podatkov o glasnosti pri maksimalni obremenitvi, dobro pa je tudi obiskati koga, ki ima želeni tip TČ že vgrajen.

!!galerija!!

Montaža zunanje enote TČ zrak/voda

Pri odločanju za napravo so ključne izbira modela glede na deklarirane podatke o hrupnosti, izbira mesta namestitve in izvedba montaže. Ko je toplotna črpalka enkrat nameščena, je težko spreminjati njeno lokacijo, zato je položaj zunanje enote treba izbrati zelo premišljeno. Pomembno je, da se odločimo za stran stavbe ali lokacijo na zemljišču, ki je najbolj oddaljena od sosedove hiše, da zunanje enote ne postavimo pod okno ali v ozek medprostor med stavbama, v vogal ali zidano nišo, saj vse našteto deluje kot ojačevalec zvoka. Zunanjo enoto torej namestimo na stran hiše, kjer ni spalnih prostorov. Pri močnejših TČ zrak/voda, ki imajo moč 11 kW ali več, se je treba izogniti montaži zunanje enote na steno, še posebno na steno spalnice in otroške sobe, saj se lahko vibracije ob vklopu prenašajo v notranjost.

Zunanjo enoto TČ usmerimo tako, da zvok oddaja v (čim bolj) prazen prostor, kjer je najmanjša možnost odboja ali celo okrepitve zvoka. Pri ovirah okrog zunanje enote je zaželeno, da bi te čim bolj absorbirale hrup. Najbolj neugodna so betonska tla pod TČ in betonski zidovi okrog nje, saj odbijajo zvočne valove, ki se potem ojačani širijo, še posebno če pridejo v resonanco. Zelo dobro je, če so lahko okrog zunanje enote travne površine, hrup pa zmanjšujejo tudi zvočne pregrade, kot so grmičevje, drevesa in lesene ograde, ki ne ovirajo pretoka zraka.

Vibracije so ponavadi posledica nestrokovno izvedenega podstavka ali tega, da pri montaži niso bile uporabljene protivibracijske podložke. Naloga monterja je, da naročniku svetuje optimalno lokacijo za zunanjo enoto in ga opozori, da usmerjenost proti npr. spalnim prostorom soseda ni najbolj primerna.

PREBERITE ŠE: OGREVANJE: SLOVENCI IN TOPLOTNE ČRPALKE

Tiha TČ ni nikoli zelo majhna

Danes je torej poleg učinkovitosti eden ključnih dejavnikov, ki priča o kakovosti naprave, prav raven hrupa, ki ga povzroča, oziroma njena zvočna moč in zvočni tlak. Za razvijalce toplotnih črpalk je to eden od problemov, ki mu posvečajo največ pozornosti. Da naprava povzroči čim manj vibracij in čim manj hrupa, so pomembne konstrukcijske rešitve ter materiali in ohišja, ki so uporabljeni. Rešitev je v usklajenem razvoju celotne naprave, od konstrukcije, obvladovanja vibracij in dodatne zvočne zaščite do regulacije. Tiha TČ ni nikoli zelo majhna, takšna, kot so pogosto azijske naprave ali naprave, ki so podobne klimatskim napravam. Glasnost TČ zrak/voda je sicer mogoče blažiti tudi z dodatnimi ohišji, vendar so tudi ta zelo velika in stanejo od 2000 do 5000 evrov.

Kaj še povečuje glasnost TČ zrak/voda

Na glasnost TČ zrak/voda poleg postavit­ve zunanje enote in materialov ovir okrog zunanje enote vplivajo tudi maksimalna moč, razdalja med zunanjo in notranjo enoto ter seveda strokovna montaža. Monter je kupcu dolžan svetovati, kje bi bilo optimalno mesto montaže. Ker mora TČ, priklopljena na radiatorje, dosegati višje temperature kot pri talnem ogrevanju, deluje pri višjih tlakih kompresorja in je zato glasnejša. Povečana glasnost je lahko tudi posledica nepravilnega delovanja zaradi okvare, pomanjkanja plina, potrebnega čiščenja zunanje enote, nerednega vzdrževanja ali drugih pomanjkljivosti.

PREBERITE ŠE: TČ: HRUP ODVISEN OD MODELA, REŽIMA DELOVANJA, POSTAVITVE IN MONTAŽE