Visokokakovostni fotovoltaični paneli so običajno izdelani iz vzdržljivih materialov in z zaščitnimi premazi, zato prenesejo manjšo do zmerno veliko točo. Ekipa podjetja Energen Vklopi sonce pojasni, da so solarni paneli ves čas izpostavljeni najrazličnejšim vremenskim vplivom, vendar če so dovolj kakovostni in pravilno nameščeni, jim bodo tudi ekstremni pojavi težko prišli do živega. »Proizvajalci sončnih elektrarn svoje izdelke redno testirajo. Tudi zato, da se prepričajo, kako odporni so proti določenim vremenskim razmeram, med katere spada tudi toča. Moduli večinoma prenesejo točo v velikosti do 25 mm, ki nanje pada pravokotno in s hitrostjo do 83 kilometrov na uro.« Temu pritrdi tudi Peter Soršak, tehnični direktor iz podjet­ja Sol Navitas, Sončna energija, ki pravi, da morajo vsi moduli, ki se montirajo v Sloveniji, ustrezati standardu IEC61215, ki predvideva tudi ta preizkus odpornosti proti toči.

»Ob toči do velikosti večje frnikole je strah glede vzdržljivosti panelov odveč, pri večjih zrnih pa sicer lahko nastane poškodba, a po naših izkušnjah zelo redko. Od 20.000 po­stavljenih modulov so bili do zdaj zaradi toče poškodovani le štirje, kar znaša 0,02 odstotka,« navaja Mitja Terče, direktor podjetja Erasol. Pa je za trpežnost oziroma vzdržljivost panelov ob toči pomembna tudi kakovostna montaža? Po besedah Soršaka nima neposrednega vpliva. »Poškodbe so najbolj odvisne od tega, pod kakšnim kotom pada toča na površino, na kar pa s samo montažo nimamo vpliva,« pravi sogovornik.

V prihodnosti lahko pričakujemo še več neviht

Na nedavnem posvetu Zavarovalnice Triglav z naslovom Pripravljeni na (ne)predvid­­ljivo: vremenski ekstremi so strokovnjaki predstavili podatke o škodnih dogodkih zaradi ujm ter soočili mnenja o tem, kako se z njimi spoprijeti. Nekateri ekstremni vremenski pojavi so namreč, sodeč po statistiki, že skoraj pričakovani.

Kaj je razlog za to? Branko Gregorčič, meteorolog Agencije RS za okolje, je pojasnil, da se ozračje nad Slovenijo segreje za pri­bližno 0,4 stopinje Celzija na vsakih 10 let. Poletja so zato vse bolj vroča, osončena in sušna. Kakšne pa so pričakovane posledice? »Ob višjih temperaturah lahko zrak vase sprejme večjo količino vodne pare (v plinastem agregatnem stanju). Ko ta kondenzira v vodne kapljice, se sprošča t. i. latentna toplota kondenzacije, kar je pravzaprav vir energije za vremenske procese, še posebno konvektivne. Zato lahko pričakujemo nadaljnje naraščanje pogostosti in intenzitete nalivov ter drugih z močnimi nevihtami povezanih pojavov, kot so toča, udari strel, sunki viharnega vetra …« je opozoril Gregorčič.

Zaradi vremenskih ekstremov narašča tudi škoda

»Število škodnih primerov na sončnih elektrarnah iz leta v leto niha, na kar močno vplivata pojav in pogostost naravnih nesreč, predvsem toče. Verjetnost pojava toče je bila namreč pred desetimi leti bistveno manjša, kot je v zadnjem obdobju,« pojasni Luka Puš­nik, direktor službe za korporativno komuniciranje pri Zavarovalnici Triglav. Izračuni te zavarovalnice, ki je primerjala verjetnost toče v Sloveniji od leta 2009 do leta 2022, kažejo, da je bila toča leta 2009 bistveno manj pogosta, kot je v zadnjem obdobju. Izhajajoč iz statistike dogodkov, ki jih prepoznajo kot množične škodne dogodke, v Zavarovalnici Triglav zaznavajo naraščajoč trend števila škod ob toči od leta 2014.

Enako navajajo v Zavarovalnici Sava, in sicer da je bilo v zadnjem obdobju več prijav­ljenih škod v primeru neurij (toča, vihar), a predvsem zaradi dejstva, ker se število sončnih elektrarn tako na stanovanjskih kot poslovnih objektih povečuje. Pri zavarovalnici Generali pravijo, da točnih podatkov o številu poškodovanih elektrarn/panelov nimajo, saj jih zavarujejo tako samostojno kot v okviru paketnega zavarovanja. »A dejstvo je, da je bilo v zadnjih mesecih, zlasti julija, večje število ekstremnih vremenskih pojavov, kot so viharji, nalivi in toča, s tem pa so bile številčnejše in večje tudi škode na nepremičninah in avtomobilih. Nastajale so skoraj po vsej državi, saj so se neurja kar vrstila v Posočju, na Koroškem, Štajerskem, v šaleško-savinjski regiji, na Gorenjskem in Dolenjskem, v Zasavju, Beli krajini ...«

Smiselnost zavarovanja

Investicijo, kot je sončna elektrarna, je zato pametno zavarovati. Na voljo so zavarovanja v okviru projektne dokumentacije, lahko pa se odločite za razširitev zavarovanja doma z dodatnim zavarovanjem sončnih elektrarn. Pri Zavarovalnici Triglav pojasnjujejo, da lahko zavarujete vse sestavne dele: podstavke, podkonstrukcijo, zaščitne elemente, ozemljitve, števce proizvedene električne energije, krmilne in kontrolne naprave … »Hkrati so tako zavarovane vse inštalacije, ki so potrebne za povezavo samih elementov in povezavo do javnega električnega omrežja.« Pri Zavarovalnici Generali pojas­njujejo, da so v osnovno zavarovanje vključeni najbolj pogosti stroški, povezani z morebitnimi škodnimi dogodki, kot so stroški čiščenja, rušenja, odvoza uničenih delov ter stroški demontaže in ponovne montaže. Zavarovanje običajno omogoča celovito kritje, saj zajema poškodovanje ali uničenje sončne elektrarne, finančno izgubo zaradi prenehanja obratovanja ter kritje odgovornosti iz naslova posesti sončne elektrarne. Pri Zavarovalnici Sava še predlagajo, naj lastniki sončnih elektrarn zavarovanje sklenejo takoj po vgradnji elektrarne in naj ne čakajo na podaljšanje police, saj bodo imeli le v tem primeru tudi takojšnje kritje za morebitno škodo. »Lastniki fotovoltaičnih modulov bodo s pomočjo zavarovanja lahko odpravili škodo, si zagotovili finančno varnost in bodo lahko mirneje spali tudi v nevihtnih nočeh,« poudarjajo pri Zavarovalnici Generali.

Tako Terče kot Soršak svetujeta strankam, da se odločijo za zavarovanje. »Vreme je čedalje bolj nepredvidljivo, zato je smiselno skleniti ali preveriti zavarovalno polico, da vidite, ali krije tudi poškodbe fotovoltaičnih panelov zaradi toče ali drugih vremenskih dogodkov. Če nastanejo poškodbe, je lahko strošek sanacije nedvomno veliko večji, kot znaša zavarovalna premija,« pove prvi sogovornik. S tem se strinja tudi Soršak, ki vsakemu lastniku sončne elektrarne zelo priporoča, da je elektrarna zavarovana za primer toče na novo vrednost. »V takšnih primerih poškodbe ne bodo vplivale na njihov družinski proračun.«

Zamenjava panelov

Mitja Terče pojasnjuje, da poškodovani paneli po toči v večini še delujejo, saj se razbije samo steklo, medtem ko celica, ki proizvaja elektriko, večinoma ostaja cela. »Paneli torej še delujejo, ampak ne s polno močjo, saj zaradi loma stekla sončna svetloba nanje ne pade optimalno,« pojasni Terče, medtem ko Soršak opozarja, da je vse poškodovane module treba čim prej zamenjati. »V poškodovane panele lahko namreč prodre vlaga in povzroči delovanje zaščite v razsmerniku, kar pomeni, da razsmernik sploh ne deluje, četudi je poškodovan samo en modul, zato je nujna čim prejšnja sanacija in odstranitev poškodovanih modulov.«

Agencija za energijo proizvajalcem električne energije iz obnovljivih virov tudi svetuje, da poškodovane fotonapetostne module nadomestijo z novimi, pri čemer ni treba, da so enake električne moči kot poškodovani, pomembno pa je, da skupna nazivna električna moč proizvodne naprave ostane takšna kot ob njeni namestitvi, kar je razvidno iz veljavne deklaracije in odločbe o dodelitvi podpore. »Vse proizvajalce tudi opozarjamo, da morajo na podlagi določila petega odstavka 365. člena energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) agencijo obvestiti o vseh spremembah na proizvodni napravi, ne glede na to, da se moč proizvodne naprave ne spreminja.«

Kot meni Terče, je ob menjavi poškodovanih panelov z novimi najbolje, če gre za istega proizvajalca, saj se med seboj lahko razlikujejo na primer po debelini, velikosti in barvi, kar tudi z estetskega vidika ni najbolje. »V večini pa so proizvajalci kompatibilni med seboj,« še doda in nadaljuje: »Za naše stranke poškodovane panele odpeljemo mi, lahko pa jih tudi same odpeljejo na odpad – kot elektronski odpadek.« Soršak še dodaja, da je treba po hujši toči preveriti vsak panel posebej, to pa naj storijo le preizkušeni strokovnjaki, ki imajo daljšo tradicijo delovanja na trgu.