Pred prenovo sta bila omenjena prostora popolnoma drugačna: preveč zapolnjena s temnim pohištvom in tekstilom, kot so preproge, pregrinjala, odeje in zavese, stene pa so prekrivale stare tapete.

"Izhodišče nove zasnove interierja je bilo, da prostor naredimo čim svetlejši, neutesnjen in da omogoča druženje večje skupine ljudi," pojasnjuje arhitektka Tina Semolič iz biroja Ropot in dodaja, da sta lastnika želela, da prostoroma vdahnemo svežino, lahkotnost in malo bolj sodoben pridih ter ga funkcionalno prilagodimo njunemu načinu življenja.  

Lastnika sta odstranila tapete, preproge in preostali tekstil, popleskala stene z belo barvo ter zamenjala parket in okna. Odstranili so tudi povezovalna vrata z nadsvetlobo med obema prostoroma, ki so po besedah arhitektke v že tako majhni jedilnici jemala še dodaten prostor. Nista pa lastnika želela, da bi podrli steno med prostoroma ali spreminjali velikost odprtin v fasadi.

Med kuhinjo in jedilnico servisno okno

"Naročnica, ko je doma, zelo rada kuha, zato smo se odločili, da za lažji prenos hrane iz kuhinje v jedilnico naredimo povezovalno servisno okno, saj si naročnika novih prebojev za vrata nista želela. Ker gre za skeleteno gradnjo hiše, preboj ni bil problematičen, saj smo odprli steno med nosilnimi vertikalami," pojasnjuje Semoličeva.

Prav tako so z obstoječih radiatorjev sneli stare pokrivne maske in jih odeli v nove, oblikovno povezane s preostalim pohištvom. Prav to novo perforirana masko za radiator v dnevni sobi so arhitekti oblikovali tako, da je lahko polica in hkrati klopca, na katero se posede večje število gostov. Odločitev za takšen pristop je bila očitno dobra, saj je po besedah naročnikov ravno ta klopca prvo mesto, na katero se gostje najprej in najraje usedejo in ne sama sedežna garnitura, ki so jo prav tako umestili dnevno sobo.

"Ob zasnovi smo želeli prostoru dodati mehkobo in organskost v obliki krivin in različnega ritma vertikal, ki se pojavljalo v formi svetil, miz, stolov in pohištva. S tem smo bolj fluidno povezali oba prostora in ustvarili prijetnejša za bivanje," še pravi arhitektka.

!!galerija!!

Ohranili nekaj starih kosov pohištva

Izbor barv in materialov je narekovala želja naročnikov po svetlem prostoru ter na novo položen bambusov parket s svojim specifičnim odtenkom. Zato so arhitekti pri oblikovanju pohištva temu sledili s kombinacijo bele barve ter manjšimi površinami iz javorjevega furnirja. V prostor so želeli vnesti naravne materiale, kot sta les in steklo. Steklo se pojavi kot del vitrine, v povezovalnem dvižnem oknu nad kredenco ter visečem svetilu nad jedilno mizo. Prostor jedilnice so dodatno zmehčali še z nežno nagubanimi zavesami od stropa do tal.

"Pri izboru svetil smo morali slediti obstoječi električni napeljavi. V jedilnici smo za osrednjo osvetlitev izbrali za oblikovno izrazitejše viseče svetilo, medtem ko smo v dnevno sobo umestili ploskovno razgibano plafonjero. Za ambinetalno osvetlitev smo predvideli prostostoječe svetilo v dnevni sobi in možnost priključitve namiznega svetila v jedilnici na kredenci ali prenovljeni manjši mizici v kotu," še pravi Semoličeva.

Novemu interierju so dodali tudi nekaj prenovljenih starih kosov pohištva, kot so stara jedilna miza, dva jedilna stola, ter dve manjši barski mizici. Oblike teh so v sodobnejšem izrazu nadaljevali v zasnovi interierja.

Ne pretiravajte s količino pohištva

Pri zasnovi jedilnice in dnevne sobe je po besedah arhitektke pomembno vedeti, kako želimo prostora uporabljati. Ali potrebujemo veliko jedilno mizo ali je dovolj raztegljiva, ali bo zadostovala manjša sedežna garnitura, ki jo bomo po potrebi dopolnili s počivalniki, tabureji ... Ob določanju pozicije jedilnice je treba upoštevati tudi čim krajšo pot krožnika od kuhinje do jedilne mize. "Oba prostora pa kljub temu, da sta lahko združena v enega, ne smeta funkcionalno motiti drug drugega. Pohištvo je treba umestiti na pozicije, ki ne motijo stanovalca pri gibanju in uporabi prostora," svetuje arhitektka. Na splošno opaža, da ljudje želijo velikokrat v en prostor vključiti preveč različnih kosov pohištva, ki niso dovolj funkcionalni, glede na velikost prostora in se po možnosti tudi oblikovno med seboj ne dopolnjujejo oz. ujemajo.