Petčlanska družina živi na 83 kvadratnih metrih, v stanovanjskem bloku v Ljubljani. Stanovanje je bilo zasnovano kot 2+2 (dve sobi in dva kabineta), družina pa se je pred kratkim povečala in trem otrokom postajata majhna kabineta pretesna (steno vmes so delno odstranili). Sprašujejo se, ali je mogoče na tej površini pridobiti majhno enoto za sina, hčerkama pa omogočiti, kot pravijo, raj v skupni sobici. Zaradi nočnih služb potrebujejo ločen spalni del tudi starši.

Pomembni sta torej vprašanji o zasebnem in skupnem ter o kar se da dobri izrabi prostora. Pregled tlorisa je pokazal, da je v stanovanju velik, a precej neuporaben hodnik, ki odžira kar 15 kvadratnih metrov, hkrati pa obstaja možnost za ureditev velikega dnevnega bivalnega dela.

Rešitev je nastala v naslednjih korakih: odstranitev pregrad hodnika in sprostitev prostora; učinkovita ureditev shranjevalnih zmogljivosti ob mejah; oprema novih prostorov v »prosti« kompoziciji.

Da bi imeli dekleti večjo in svetlejšo sobo, spalnico zamenjamo s sredinskim kabinetom, ki pa ga nekoliko povečamo na račun velike kopalnice, da lahko vanj postavimo zakonsko posteljo.

Ob tem zasuku je treba urediti še shranjevanje v spalnici in zagotoviti dnevni mir za nočnega uslužbenca. Dvometrski pas polnila v sicer nosilni betonski steni zato odstranimo in v odprtino vstavimo omaro, na drugi strani pa naredimo zaključek – 40-centimetrski pas za knjižno omaro. Tako hkrati poskrbimo za shranjevanje in zvočno izolacijo proti spalnemu delu. Zdaj očiščen prostor omogoča bolj svobodno kompozicijo opreme, ki s svojo nedefiniranostjo na sicer omejeni površini omogoča spontano prilagajanje uporabe. Dostop do skrajnega kabineta je izveden kar v isti potezi, kot omara. Izbira materialov, barv ter opreme je sledila želji po odprtosti, lahkotnosti, svetlobi in svobodnem gibanju.