Dunajski župan Michael Häupl je spomladi, ko so na streho magistrata postavili štiri panje, dejal, da je kot biolog zelo vesel, da je tudi mestna hiša postala dom za čebele. A to ni edina stavba v mestu, ki na svojo streho privablja čebele. Čebelarji imajo panje postavljene tudi na centralnem pokopališču, na strehah prirodoslovnega muzeja, opere, tehnološkega centra in celo hotelov. V živalskem vrtu Schönbrunn pa si je čebele pri delu mogoče ogledati povsem od blizu – obiskovalci se lahko sprehodijo skozi veliko satovje in marljive živali opazujejo skozi steklo in kukala.

»Kot mesto se že dolgo časa zavzemamo za aktivno zaščito čebel, pospešujemo ekološko kmetijstvo ter na naraven način obdelujemo veliko travnikov in parkov, da bi čebelam zagotovili dovolj hrane,« je povedala dunajska mestna ministrica za okolje Ulli Sima. V več kot 450 panjih na Dunaju živi 4000 čebeljih družin, ki na leto pridelajo do 120 ton medu. Količina medu vsako leto naraste za pet do deset odstotkov.

Slovenski čebelarji pa so ravno v miniluh dneh zaradi zelo slabe letine naslovili pobudo na ministrstvo za kmetijstvo in okolje, naj priskoči na pomoč čebelarski panogi. Tako slabe letine, kot je letošnja, namreč ne pomnijo – medtem so so v povprečju vsako leto pridelali okrog 2000 ton medu, bo letošnji pridelek po ocenah Čebelarske zveze Slovenije manjši za 80 odstotkov, le približno 470 ton medu.