Strokovnjaki domnevajo, da je japonski špic nastal s križanjem različnih vrst špicev, in sicer nemškega belega špica, samojeda, ruskega špica in ameriškega eskimskega psa. Njegova posebnost je, da je izredno miren in tih, medtem ko drugi zelo radi lajajo. Pravijo mu tudi smejoči se pes, saj se mu na smrčku pojavi pravi nasmešek, in to ravno v pravem trenutku, zato je kuža vedno videti dobre volje. Japonski špic obožuje človekovo družbo in je odličen družinski pes. Je zelo bister, pogumen, živahen in ljubeč. »Z izbiro te pasme in nežnim pristopom v vzgoji si res zagotovimo najboljšega pasjega prijatelja,« je prepričana Slavica Mrkun, ki je tesno povezana s svojo simpatično psičko Divo.

Nikoli obžalovana odločitev

Slavica pravi, da je bila njena odločitev o novem družinskem članu zelo premišljeno dejanje. Pogosto se pošali, da je »doktorirala« pri izbiri pasme, saj se je zelo potrudila ter si pridobila vse polno informacij, kar zgolj dokazuje, da se je zavedala odgovornosti, ki jo s sabo prinese lastništvo živali. »Želela sem si psa, ki bo primeren za moj način življenja, ki mi bo družabnik, prijatelj in bo lahko šel z mano vsepovsod … Poleg tega so bile pri odločanju ključne še druge lastnosti in značilnosti, kot so velikost, videz, zahtevnost nege, vonj in pasji značaj. Ko sem na spletu zagledala fotografijo in prebrala o osnovnih značajskih lastnostih, pa je bila odločitev hip­na in je nisem nikoli obžalovala.«

Diva je bila od prvega dne, ko je prišla k hiši, obkrožena z ljudmi, vsepovsod je bila z družino, kar se kaže tudi v njeni naklonjenosti do neznancev, do katerih so japonski špici praviloma bolj nezaupljivi. Že pri treh mesecih starosti je začela obiskovati malo šolo, pozneje je opravila še mednarodno priznani izpit B-BH, uspešno pa je končala tudi šolanje za terapevtskega psa. Prikupna Diva je zdaj stara štiri leta, prihaja pa iz Nove Gorice iz psarne priznane vzrediteljice Silvane Pavlin. Njeni pasji starši se ponašajo s številnimi najvišjimi domačimi, evropskimi in svetovnimi naslovi s pasjih razstav. »Tudi z Divo sva se jih udeleževali, prejemala je najvišje ocene in laskave naslove, vendar sva razstave opustili, pot naju je vodila v prostovoljsko delo,« pojasni gostiteljica.

Nezahtevna dlaka brez vonja

Po njenih besedah je zaželeno, da japonskemu špicu skrbniki vsaj enkrat na dan privoščijo daljši sprehod, če to kdaj ni mogoče, pa tudi ni nič narobe. Diva ima veliko srečo, da ker živi na deželi in da se lahko giblje brez povodca. Ker je zelo živahna, veliko teče, lovi žogico, nosi palice. »Za majhne kužke si težko predstavljam, da bi bili zaprti v pesjak, takšna pasma je primerna za stanovanje ali hišo.« Kljub temu da je Divina dlaka zelo mehka, svilnata ter snež­no bela – v nasprotju z drugimi špici imajo japonski vedno zgolj belo barvo dlake –, njena skrbnica razloži, da zahteva izjemno malo nege. Enkrat na teden jo počeše, kopa jo na tri mesece ali celo malo več. Ker se veliko giblje na prostem, si zbrusi tudi kremp­lje in striženje ni potrebno. »Japonski špici imajo tako imenovano teflonsko dlako, kar pomeni, da vsa umazanija (blato, barva trave itd.), ko se posuši, odpade. Morda jo je treba takrat le še malo pokrtačiti in znova je čista, kot da je pravkar prišla iz kadi. Posebej pa moram poudariti, da japonski špici nimajo značilnih pasjih vonjev, nasprotno, pogosto me celo vprašajo, ali Divo parfumiram. Še zlasti pa imajo prijeten vonj, kadar so mokri.«

Terapevtski tandem

Japonski špici so primerni za starejše ljudi in družine z majhnimi otroki, saj so izjemno ljubeči. Diva je tudi terapevtski pes v Slovenskem društvu za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke, zato se s svojo skrbnico dvakrat ali trikrat na teden druži z osebami s posebnimi potrebami in ostarelimi (na zavodih, v domovih za ostarele), občasno obiščeta tudi otroke v vrtcih in šolah. Ne glede na starost ter umske in fizične zmožnosti posameznikov, ki so vključeni v terapevtsko delo, se na vse izjemno prisrčno in ubogljivo odziva. »Resnično je čudovita terapevtska psička,« s ponosom pripomni Slavica, ki jo vzame malodane povsod s sabo. »Je zelo razigrana in rada aktivno preživlja čas. Zelo rada ima vodo, a le, če ni pregloboka. Japonski špici se sicer z veseljem podajo tudi v globlje vode, plavajo v morju, ampak vse to je odvisno od možnosti, ki jim jih ponudimo v rani mladosti.«

Neprecenljivo prijateljstvo

Diva ima zelo rada ljudi, kar pomeni, da se slehernega človeka zelo razveseli. Svoje veselje tudi prav prikupno pokaže in tako že v prvem hipu vsakogar osvoji. V njenem značaju je zaznati nekoliko dominantnosti in se z večino pasjih kolegov lepo razume, nepoznanim pa, če se ji prehitro približajo, občasno pokaže, da ji niso najbolj po volji. »Doma imamo tudi dva mačka, z obema je vzpostavila lepo sožitje, toda kadar se na katerega od njiju jezim, nemudoma postane moja 'pomočnica'; to pokaže z lajanjem in odganjanjem mačka s prepovedanega območja.«

Nobenega dvoma ni, da psička v Slavici vidi gospodarja, kar je razumljivo, saj največ časa preživi v njeni družbi, a uboga tudi druge v družini. Prav prijetno preseneča pri terapevtskem delu, ko ji ukaze dajejo neznane osebe, ona pa jih pridno izpolnjuje. Seveda pa za svojo poslušnost pričakuje nagrado – priboljšek.

Diva je prvi kuža v njihovi družini in do njenega prihoda nihče ni imel potrebnih izkušenj in znanja, ki ga zahtevajo kosmatinci. »Seveda smo delali napake, vendar so japonski špici izjemno bistri in učljivi psi, kar pomeni, da smo večino napak skozi šolanje odpravili. Tiste, ki so ostale, pa so posledica naše morda celo prevelike naklonjenosti in ljubezni, ki ji jo izkazujemo.« Diva je namreč psička, ki je Slavico očarala in osvojila, kot je ni še nikoli noben kosmatinec, čeprav je že od nekdaj velika ljubiteljica živali. »Pri meni ima res posebno mesto, le kako ga ne bi imela, ko pa mi sledi na vsakem koraku, se odziva na vsak moj gib in besedo, zna s svojim žarečim pogledom pokazati veselje, užaljenost, prestrašenost, radovednost, pa tudi kljubovalnost in še kaj bi se našlo. Diva je bitje, ki mi je spremenilo, popestrilo in olepšalo življenje, in to znatno bolj, kot sem si lahko kdaj predstavljala,« pove sogovornica z glasom, v katerem je čutiti veliko ljubezen in iskrenost.