Z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so konec lanskega oktobra poslali vzgojnoizobraževalnim zavodom anketo, v kateri jih je zanimalo predvsem, kakšen pomen dajejo javni zavodi lokalni hrani in živilom. Odgovorilo je 248 osnovnih šol in 40 samostojnih vrtcev, rezultati pa so spodbudni: v 78 odstotkih zavodov so namreč zagotovili, da lokalni hrani in živilom dajejo zelo velik pomen.

V 85 odstotkih javnih zavodov ob tem pojasnjujejo, da že med pripravljanjem in pred izvedbo javnega naročila delajo lastne tržne raziskave. To pomeni, da sami proučujejo, poizvedujejo in preverjajo ponudbo ter možnosti preskrbe z lokalno hrano in živili. Pri naročanju hrane in živil nekateri sodelujejo tudi z zunanjimi partnerji, najpogosteje s kmetijsko-gozdarskimi zavodi oziroma s svetovalno službo, regionalnimi razvojnimi agencijami in lokalnimi akcijskimi skupinami ter z občinami, so sporočili z ministrstva.

Ministrstvo je v anketi zanimalo še, kako na hrano v šolah in vrtcih vpliva sprememba 14. člena zakona o javnem naročanju, ki velja od konca leta 2012 in ki omogoča večjo možnost naročanja lokalne hrane in živil. Ugotovili so, da je 60 odstotkov javnih zavodov, ki so izvedli javno naročilo po uveljavitvi spremembe, povečalo delež lokalne hrane in živil. Delež lokalne hrane in živil v celotni nabavljeni količini se je pri teh zavodih v primerjavi z naročilom pred spremembo zakonodaje povečal za 8,6 odstotka (pred spremembo zakonodaje je ta delež znašal 30,1 odstotka, po spremembi pa 38,7 odstotka).

V anketi so preverjali še delež in poreklo ekološke hrane in živil ter v obeh primerih zaznali napredek; delež ekološke hrane in živil od celotne naročene količine se je v zavodih povečal za 6,6 odstotka (na 13 odstotkov). Delež ekološke hrane in živil slovenskega izvora od skupne količine naročene ekološke hrane in živil pa se je povečal za 7,5 odstotka (na 23,9 odstotka), je še pokazala anketa.

Na ministrstvu za kmetijstvo si želijo, da bi se količine pri nas pridelane in predelane kakovostne ter varne hrane za nacionalno samopreskrbo nenehno povečevale, hkrati pa želijo povečati tudi zaupanje slovenskega potrošnika v lokalno hrano: »Naš cilj je doseči 90-odstotno odzivnost kupca na lokalno pridelano hrano, medtem ko navezanost domačega potrošnika na lokalno hrano posledično stabilizira lokalno pridelavo, kar pomeni tudi povečanje pridelave in predelave hrane.«

Oktobra lani so tako začeli promocijsko kampanjo pod sloganom Kakovost nam je blizu, ki se osredotoča na tri ključna sporočila: da imamo v Sloveniji enega od treh najboljših sistemov kontrole varnosti hrane v Evropi; da je kmetovanje pri nas zaradi lastnosti slovenskega bolj trajnostno; da je hrana iz naše bližine bolj okusna in hranljiva, ker je zaužita v času dozorelosti. Cilj projekta je spodbuditi lokalno samooskrbo, dvigniti ozaveščenost o prednostih lokalne hrane in informirati potrošnike o tem, kje lahko pridobijo bistvene informacije o proizvodih, ki so pomembne za njihovo odločitev o nakupu.