Maj v okrasnem vrtu

V začetku maja poskrbimo za lepo travno rušo: pregrabimo jo, prezračimo, uničimo plevel in mah, pognojimo in po potrebi dosejemo s primerno travno mešanico. Še do srede meseca na pripravljeno podlago sejemo travo za povsem novo zelenico: relativno visoke temperature bodo poskrbele za hitro kalitev, naša skrb pa bo vzdrževanje enakomerne vlažnosti terena, ki jo bomo dosegli z drobnim pršenjem.

Maja, najraje po ledenih možeh, presajamo na prosto eno- in dvoletne cvetice, katerih sadike smo vzgojili v zaščitenem prostoru, že prej pa lahko posadimo okrasne čebulnice za poletno in jesensko cvetenje: dalije, lilije, kane, gladiole. Čas je primeren za sajenje sezonskih cvetic za okras balkonov, še vedno pa sadimo tudi trajnice, posebej s koreninsko grudo, ki so vzgojene v lončkih. Z roglji motike ali s trirogljem rahljamo zemljo na okrasnih gredicah in populimo plevel. Če zdaj cvetočim grmovnicam (azalejam in rododendronom) sproti odstranjujemo odcvetele cvetove, s tem pripomoremo k bujnejšemu cvetenju v prihodnji sezoni.

Maja sadimo na prosto toplotno najobčutljivejše zelenjadnice, plodovke. Ker se včasih okrog prvega maja močno ohladi, s presajanjem raje še malo počakajmo. Najprej pride na vrsto paradižnik, nekaj dni pozneje je čas za papriko in čilije, po prvi majski dekadi za kumarice in bučke, najpozneje, ne pred sredino meseca, pa sadimo še jajčevce, melone in lubenice. Sadike, ki smo jih vzgojili sami, moramo postopoma utrjevati, tj. prilagajati na nižje zunanje temperature, pri kupljenih pa za to poskrbijo profesionalni gojitelji. Po prvem maju sejemo nizki fižol in lečo, medtem ko z visokimi sortami in čičeriko počakamo še vsaj 10 dni.

Za majske setve so med solatami do srede meseca primerne sorte braziljanka, ljubljanska ledenka in leda, pozneje pa unicum, great lakes in dalmatinska ledenka. Ves čas lahko sejemo gentilino in romansko solato. Za setev radiča, razen tržaškega solatnika, in endivije je maja še prezgodaj. V začetku meseca še lahko sejemo navadno špinačo, pozneje pa blitvo, ko se zemlja segreje na 20 stopinj Celzija, pa novozelansko špinačo. V istem času lahko na prosto presadimo njene sadike.

Okopavanje in pletje je za večino vrtnin prav tako potrebno kot dognojevanje. Po vsakem rahljanju zemlje rastline bolje rastejo, saj se z njim sprošča dušik, do korenin pa pride tudi več zraka. Okopavanje je še posebej pomembno, kadar je več dežja, ki zemljo zbije. Maja se v večjem številu pojavijo polži, zato jim nastavimo vabe.

Maj v sadnem vrtu

Maja, ko bomo za dosedanjo oskrbo sadnih rastlin že nagrajeni s prvimi jagodami in češnjami, moramo po drugi strani posebej redno skrbeti za marca ali aprila posajeno sadno drevje in jagodičje – ob pomanjkanju dežja ga moramo redno zalivati. Drugo sadno drevje dognojujemo z dušikovimi gnojili, ki jih potresemo pod obodom krošnje. Sadno drevje ogrožajo številne bolezni in škodljivci, v vlažnih in hladnih pomladih predvsem škrlup, zato je koristno jablane in hruške škropiti že preventivno. Na jablanah se maja rada pojavi pepelasta plesen – učinkovito je sprotno odstranjevanje napadenih poganjkov. Rumene lepljive plošče, ki jih mnogi zmotno nameščajo v krošnje vseh sadnih dreves, sodijo le na češnje, pa še na te šele takrat, ko začno sadeži rumeneti - takrat privlačijo češnjeve muhe.

Proti koncu maja že začnemo redčiti plodiče zgodnjih sort breskev in marelic, s čimer zagotovimo bolj zdrav in debelejši pridelek. Na vejicah mora ostati med posameznimi sadeži vsaj za širino dlani prostora.