Zelenjavni vrt

Zdaj je čas za setev in sajenje večine vrtnin, le plodovke in fižol naj še malo počakajo. Ker pa so noči še vedno hladne, mlade rastline zavarujemo z vrtno tkanino, da bodo hitreje napredovale. Razdalja med rastlinami je pomemben preventivni ukrep pri preprečevanju pojavljanja glivičnih bolezni in škodljivcev. Zanimivo je, kako vsako leto pozabimo na to, potem pa nastane ena sama gošča. Na semenskih vrečkah so navedene razdalje sajenja, zato se je dobro držati teh navodil.

Pri razporeditvi posameznih vrtnih na gredicah pa ne upoštevamo samo kolobarja, temveč tudi medsosedske odnose. Večino vrtnin lahko uspešno pridelujemo v mešanih posevkih, nekaterih kombinacij večinoma sorodnih rastlin pa se je bolje izogibati. Dobri sosedje so: nizki fižol, rdeča pesa in šetraj, korenje, solata in drobnjak, zelena in por, korenje in por, paradižnik in zelena, zelje in nizki fižol, solata, kolerabica in redkev, koper in kumare, paradižnik in peteršilj. Slabi sosedje pa so: krompir in sončnice, krompir in paradižnik, zelje in čebula, solata in peteršilj, grah in fižol, nizki fižol in čebula. Najbolj moramo paziti pri rastlinah, ki so si v sorodu (krompir, paradižnik in jajčevci oziroma zelje, cvetača in brokoli) ali imajo različne potrebe po hranilih. Čebula je skromna vrtnina, ki dobro uspeva v slabo gnojeni zemlji, zato naj bo greda s fižolom in grahom nekje drugje. Znana je mešana setev korenja in čebule, ki drug drugega varujeta pred korenjevo in čebulno muho. Pridelek na mešanih gredah sploh ne zaostaja za pridelkom v čistih kulturah, še pomembnejše pa je, da je okus zelenjave neprimerljivo boljši. Tako šetraj izboljša okus fižolu in solatnicam, kamilica čebuli in zelju, kumina pa oplemeniti okusnost krompirja. Špinača je sploh dober sosed večini zelenjadnic, razen rdeči pesi. Njen koreninski sistem izloča v tla posebne snovi, imenovane saponini, ki spodbujajo rast rastlin. Podobno učinkuje tudi luštrek. S prvimi mladimi rastlinami pa se bomo na vrtu srečali tudi starimi neljubimi znanci; polži. Polže odganja kapucinka, zato naj prosto raste po robu gredic kot branik pred vdori slinastih škodljivcev, lahko pa jo tudi natrgano potresemo okrog gredic in po poteh.

Podobno kot lani tudi letos narava malo prehiteva, zato lahko pričakujemo občutno zgodnejše cvetenje sadnih rastlin. Zima se je, bolj ali manj, poslovila iz naših krajev, kljub temu pa je do ledenih mož še kar nekaj tednov, zato je nevarnost mraza in poškodb cvetja velika. Na to žal nimamo nikakršnega vpliva in samo čas bo pokazal, kako se bo letošnja pomlad nadaljevala.

Še vedno lahko sadimo sadne rastline, a bodo potrebovale nekaj več zalivanja. Če katera izmed obstoječih nikakor noče odgnati ali odžene le v spodnjem delu iz debla, je velika verjetnost, da jo je prizadel dolgotrajni februarski mraz. Lahko so poškodovane tudi samo posamezne veje v krošnji, pomembno pa je, da takšne rastline pustimo pri miru in jih ne obrezujemo, sploh če gre za debelejše veje, ampak to storimo šele prihodnjo pomlad.

Tudi rez je za rastline stres, zato bodo imele neobrezane več možnosti, da si opomorejo.

Pri gnojenju sadnih rastlin se ravnamo glede na njihovo rast v prejšnjih letih. Če je bila bujna, bomo gnojili manj oziroma z gnojili, ki vsebujejo manjši delež dušika, šibko rastočim pa bomo namenili obilnejše odmerke. Gnojenje je odvisno tudi od vrste tal. V lažjih tleh se hranila hitro izpirajo, zato je boljše večkratno gnojenje po malem, v težjih pa bo zadostovalo enkratno gnojenje. Poleg dušika, fosforja in kalija naj vsebuje gnojilo tudi pomembnejše mikroelemente, organska gnojila pa dodajamo po potrebi na vsaka tri leta, tako da jih preprosto potresemo po površini po obodu krošnje. Češnjam lahko izjemoma namenimo nekaj več dušičnega gnojila, saj ga porabijo več kot druge sadne rastline. Gnojila lahko dodajamo vso pomlad in najpozneje do junija, potem pa spet novembra. 

Okrasni vrt

Trajnice se počasi prebujajo in okrasne gredice so vse bolj barvite. Veliko dela bomo imeli z odstranjevanjem plevelnih rastlin, pa tudi okrasnih, ki so se preveč razmnožile ali zasejale, prazna mesta zasadimo z novimi rastlinami.

Aprila bomo obrezovali tiste grmovnice, ki so že odcvetele (forsitija, japonska okrasna kutina ...). Poganjkov ne krajšamo, saj to zelo pokvari obliko rasti, ampak jih izrežemo do osnove ali odvedemo na niže nameščen poganjek. V okrasnem vrtu delimo obstoječe trajnice in sadimo nove, vse pa je v pričakovanju cvetenja prvih tulipanov. Še vedno je čas tudi za sajenje drevnine in bogatenje tal z organskimi gnojili.
Cvetoča korita na okenskih policah so prava popestritev, zato že zdaj poskrbimo za vse potrebno. Dobra prst je zlata vredna, zato pri nakupu ne glejmo na vsak evro, da nam pozneje ne bo žal, saj bodo rastline v koritih bogato cvetele samo v najboljših rastnih razmerah.

Poskrbeti moramo tudi za trato. Pregrabimo jo, da odstranimo odmrlo rast, prezračimo (z vbadanjem vrtnih vil, ki jih nagibamo naprej-nazaj) in pognojimo s specialnimi gnojili, ki jih dodajamo pred dežjem. Posebno pozorni moramo biti na mestih, kjer je njena rast slabša zaradi zbitosti tal, saj se tam zelo rade naselijo plevelne rastline in mah.

Dela na vrtu je zdaj toliko, da ne vemo, kje se nas drži glava. Da bo le vreme »ta pravo« – za pridnost se ni treba bati –, pa bodo naši vrtovi spet polni rožic in okusne zelenjave.