Število kmetijskih gospodarstev, vključenih v sistem kontrole in certificiranja, je bilo v letu 2012 za 13 odstotkov večje kot v letu 2011, število na novo vključenih pa se je povečalo s 179 (v letu 2011) na 417 (2012), na drugi strani pa je tak način kmetovanja lani opustilo 98 kmetijskih gospodarstev.

Kmetijska zemljišča v uporabi z ekološko pridelavo so se lani glede na leto 2011 povečala za devet odstotkov. Od vseh zemljiških kategorij v uporabi z ekološko pridelavo se je občutno povečala le površina oljčnikov, in to za 100 odstotkov, vendar gre tu v primerjavi z drugimi zemljiškimi kategorijami za majhne površine (predstavljajo pol odstotka površine vseh zemljišč z ekološkim kmetovanjem). Posamezne kategorije kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološko pridelavo pa so bile lani v celotni pridelavi zastopane takole: največji delež so zavzemali oljčniki (21 odstotkov površine vseh oljčnikov), sledili so trajni travniki in pašniki (11 odstotkov površine vseh) ter sadovnjaki (prav tako 11 odstotkov površine vseh). Njive in vrtovi z ekološko pridelavo so tudi lani zavzemali le nekaj več kot dva odstotka površine vseh njiv in vrtov.

Največji deleže površine posameznih kategorij kmetijskih zemljišč z ekološko pridelavo še vedno predstavljajo trajni travniki in pašniki, 85 odstotkov celotne površine z ekološko pridelavo - njive in vrtovi so obsegali okoli 11 odstotkov, sadovnjaki okoli tri odstotke, druge kategorije pa vsaka manj kot odstotek.

Prav tako kot ekološko kmetovanje se je lani povečala ekološka reja živali. Za nekaj več kot 78 odstotkov se je povečalo število ekološko vzrejene perutnine, vzreja rib se je povečala za 64 odstotkov, reja kuncev pa za 38 odstotkov. Število čebeljih panjev se je (po povečanju v letu 2011 za okoli 22 odstotkov) zmanjšalo za okoli tri odstotke.