Paradižnik nam zdaj lepo zori. Če je mokrota (poleg dežja jo lahko povzroči že nepravilno večerno zalivanje rastlin) izzvala napad krompirjeve plesni, okužene liste sproti odstranjujemo, rastline pa krepimo in zavarujemo z naravnimi sredstvi iz njivske preslice, kombinacije čebule in česna ipd. Paprika se lepo barva, z rednim zalivanjem pa skrbimo, da ima dobre rastne razmere.

Rastlin na vrtu zdaj ne gnojimo, še zlasti to velja za dušik, ki ga jesenska zelenjava ne potrebuje toliko kot spomladanska. Poleg tega se tako ognemo nevarnosti, da se v listni zelenjavi nakopičijo škodljivi nitrati. To je še posebej pomembno pri špinači, pa tudi motovilcu in solati. Jesenski in zimski zelenjavi bo povsem zadostovalo to, kar je ostalo za prejšnjimi vrtninami.

Na vsa prazna mesta na gredicah čim prej posejemo hitro rastočo rukolo, tržaški solatnik in drugo zelenjavo. Zdaj je tudi čas za ponovno setev solat, ki bodo oblikovale glavice v septembru, kitajskega zelja, špinače, korenčka, blitve, nadzemne kolerabice, kolerabe in repe, konec meseca pa že za čebulo majski srebrnjak. Z zimskimi solatami, kot so nansen, posavka, bistra, vegorka in zimska rjavka, pa bomo poskrbeli za prvi pridelek v prihodnjem letu. Prazne gredice lahko zasejemo tudi z rastlinami za zeleno gnojenje, ki jih bomo pozneje vdelali v tla in jih tako obogatili z dragoceno organsko maso. Primerne so facelija, bela gorjušica, oljna redkev in različne detelje.