Minister se je najprej v Šenčurju sestal s strokovnjaki in terenskimi delavci Zavoda za gozdove Slovenije, inšpekcije, državnega podjetja za gozdove in strokovnjaki direktorata za gozdarstvo. Pregledali so polletne podatke o stanju podlubnikov, potem pa so opravili terenski ogled v Cerkljah, na območju Gorij in nad Mojstrano.

"Letos imamo označb in kasneje poseka nekje za 98 odstotkov glede na lanske podatke. Vidi se, da imamo področja, kjer se stanje opazno izboljšuje. Najbolj izstopata območje Postojne in Ljubljane. Imamo pa tudi območja, kjer je pritisk zelo velik, pri čemer najbolj izstopa področje Bleda. Lubadarja je več tudi na Kočevskem, na Koroškem pa so se pojavili še drugi insekti," je o stanju v slovenskih gozdovih povedal minister.

Zadnji podatki za julij kažejo, da je napada lubadarja nekoliko manj kot lani in pomembno manj kot leta 2015. Problem pa je v tem, da se je letos razvoj lubadarja zaradi visokih temperatur začel že marca in bo glede na povprečna leta vsaj ena generacija lubadarjev več, kar pa pomeni 80-krat več.

Na alpskem območju je težava, da so gozdovi na strmih legah in v plitkih tleh, ki slabo zadržujejo vodo. Zato letošnji vročinski valovi predstavljajo za drevje velik stres ter otežen boj proti lubadarju. Poleg tega je zaradi težje dostopnega terena težja tudi sanacija.

V pomoč so prek zavoda in državnega podjetja za gozdove del ljudi in mehanizacije prerazporedili na to območje. Lastnikom, ki se borijo proti lubadarju, pa naj bi bil v pomoč tudi dodaten interventni zakon, ki so ga dali v razpravo in bi davčno razbremenil lastnike, je prepričan Židan.

Ob tem je znova opozoril, da je najbolj učinkovito v boju proti lubadarju hitro odkrivanje, posek in odstranitev iz gozda. Vsi ostali ukrepi, kot so denimo vabe, pa imajo le majhen učinek. "Objektivno gledano, moramo biti z odzivom lastnikov zadovoljni," je ocenil direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem.

Želi pa si še večje aktivnosti lastnikov, ki ne uspejo pravočasno dobiti izvajalcev. Pri visokih temperaturah je namreč izrednega pomena vsak dan, saj je razvoj podlubnikov hitrejši. Kot je pojasnil, je bilo od žledoloma leta 2014, ki je bil vzrok današnji prenamnožitvi podlubnikov, poškodovanih že skoraj sedem milijonov kubičnih metrov gozdov, pri čemer je bila velika večina odstranjena.

Lani je bilo poseka približno 2,3 milijona, letnega prirasta pa 2,6 milijona kubičnih metrov. "Ta podatek kaže, da ne bomo ostali brez gozda in ne brez smrekovega gozda," je izpostavil minister in se zahvalil strokovnjakom in lastnikom, ki učinkovito ukrepajo, saj bi v nasprotnem primeru lahko imeli za 10 ali 20 milijonov kubičnih metrov odkazila letno ter bi res ostali brez smreke.

Se bo pa srednjeročno oziroma dolgoročno verjetno vseeno spremenila sestava gozda. "Tam, kjer smo uspešni v borbi proti lubadarji, že potekajo razmisleki o tem, kaj saditi v bodoče, saj morajo biti drevesa bolj odporna," je izpostavil minister.

Letos so lastniki posadili že več kot 700.000 sadik 13 drevesnih vrst. Razmišljajo pa predvsem o zasaditvi zelene duglazije, ki lahko po ekonomski in ekološki plati deloma nadomesti smreko, ki v takem obsegu glede na klimatske spremembe verjetno ne bo več preživela pri nas, je pojasnil Oražem.