Ali ljubiteljski pridelovalci izbirajo drugačna semena vrtnin kot profesionalci? Je to značilno samo za Slovenijo ali je podobno tudi drugod?

Res, ljubiteljski pridelovalci si želijo pestro izbiro vrtnin in zelišč na svojem vrtu in za te gredice zadostuje vsebina semena malih vrečk po dostopni ceni. Vrtičkarji običajno ne uporabljajo pesticidov in mineralnih gnojil. Zadovoljni so s pridelki, ki so predvsem okusni in pridelani po naravni poti, donosnost in še nekatere druge lastnosti posejanih vrtnin pri njih niso v ospredju. Podobnim stvarem dajejo prednost tudi v sosednjih državah, kjer se ukvarjajo z domačimi vrtovi.

So se navade slovenskih pridelovalcev glede izbire semena oz. sort, tako profesionalnih kot vrtičkarjev, po vstopu v Evropsko unijo spremenile?

Tržni pridelovalci se morajo prilagoditi kupcem, to pa so po večini velike tržne verige s prehrano. Trgovina zahteva enakomerne, na pogled lepe, neoporečne plodove, ki dobro prenašajo transport, premeščanje in čim dlje vzdržijo na trgovinski polici. Na vrtovih pridelani plodovi pa so namenjeni takojšnji porabi in so zato tudi najbolj okusni in sveži.

Kako so te spremembe vplivale na delo Selekcijsko-poskusnega centra Semenarne na Ptuju?

Glavni nalogi ptujskega centra sta še vedno vzdrževalna selekcija in ohranjanje starejših avtohtonih in tradicionalnih sort vrtnin in poljščin. Z leti selekcije tudi omenjene sorte izboljšujemo, predvsem v smeri boljše prilagojenosti na podnebne spremembe in tolerantnosti na bolezni. Veliko pozornosti namenjamo tudi ustvarjanju novih sort.

Avtohtone sorte so naša naravna in kulturna dediščina. Izhajajo s slovenskih polj in vrtov in so dobro prilagojene našim podnebnim razmeram, seveda pa tudi našim navadam in kulinariki. Izraz avtohtone sorte je zadnje čase zelo razširjen. Pod izrazom avtohtono razumemo vse, kar ima osnovo, dejansko korenine, v slovenskem prostoru. Veliko število sort, ki jih ohranjamo v Semenarni, je na sortno listo vpisanih in se tudi tržijo že več desetletij. Veliko pa je tudi takšnih populacij rastlin, ki se ohranjajo z generacijami ljudi in so se razmnoževale le znotraj ožjih okrajev. Te so naravno bogastvo predvsem za možnost širjenja domačih sort.

Semenarna je lani praznovala 110 let. Že v najstarejših katalogih in seznamih najdemo še danes živeče sorte, predvsem vrtnin, tako da bi res lahko govorili o zgodovinski vlogi nekaterih sort. V širšem smislu pa med domačimi razlikujemo avtohtone, udomačene ali tradicionalne sorte. Pri vrtninah je udomačena ali tradicionalna sorta starejša sorta tujega izvora, ki se v Sloveniji prideluje že več kot 15 let in je dobro prilagojena na slovenske pridelovalne razmere.

Katere avtohtone sorte vrtnih so pri nas najbolj priljubljene in komercialno najbolj uspešne? So se pridelovalcem priljubile tudi drugje?

Vsekakor bi na prvo mesto postavil ptujsko čebulo, ki jo je pridelovalcem na Dravskem polju uspelo zaščititi z geografskim poreklom in jo tržijo pod imenom ptujski lük. Potem so tržno (s tem mislim predvsem na profesionalno pridelavo za trg) zanimivi še česna ptujski jesenski in ptujski spomladanski, varaždinsko zelje (tradicionalna sorta), čebuli belokranjka in tera, solati leda, bistra in nekatere druge vrtnine. Omenjene sorte so cenjene tudi drugod, posebno v državah na območju nekdanje Jugoslavije. Mnoge druge avtohtone sorte pa so zaradi uvodoma omenjenih lastnosti bolj zanimive za vrtičkarje, denimo fižola cipro in zorin, za katera je značilen nekoliko manjši pridelek kot za češnjevec ali za požlahtnjeno domačo sorto semenarna 22 (znano kot sivček), pa denimo sorti paradižnika val in novosadski jabučar (ta je tradicionalna sorta).

Kakšne so bistvene značilnosti teh sort, po čem se razlikujejo od drugih sort vrtnin, ki so na razpolago na trgu?

Avtohtone sorte odlikuje predvsem kakovost s poudarkom na odličnih okusih, ki so prilagojeni našim navadam in kulinariki. Pri teh sortah ni pomembna količina pridelka, ampak kakovost. Avtohtone sorte so prilagojene za vzgojo na prostem v surovih razmerah in ne za vzgojo v rastlinjakih z obilico hranil, v ugodnih, prilagojenih razmerah, kar je značilno za tržno pridelavo hibridnih sort.

Pogosto slišimo, da smo v Sloveniji z vstopom v Evropsko unijo izgubili veliko domačih sort vrtnin. Zakaj se je to zgodilo?

Ob vstopu v Unijo smo s sprejetjem evropskega trga sprejeli tudi evropsko sortno listo, na katero so vpisane sorte gojenih rastlin. Pri nas na policah najdete poplavo semen, ki jih ponujajo dobavitelji iz vse Evrope. Pri tako široki izbiri so zmedeni predvsem kupci – vrtičkarji. Večinoma se kupuje z očmi, pri marsikom pretehtajo najlepša slika, največja vrečka in čim bolj poceni nakup. Sledijo še akcijske prodaje, prodaja po spletu in druge marketinške dejavnosti. Ob takšni izbiri se z lahkoto pozabi na stare preizkušene sorte. V Semenarni pa sistematično ohranjamo stare sorte in z leti dodajamo nove. Verjamem pa, da se mnoge domače populacije rastlin izgubljajo, saj je babic, ki so včasih znale zase pridelati seme in so znanje prenašale na potomce, čedalje manj.

So lahko naše avtohtone sorte naprodaj tudi drugih državah?

Sorte, ki so vpisane na skupni evropski sortni listi – in nanjo so vpisane tudi naše avtohtone sorte –, se lahko prodajajo v vseh članicah EU, medtem ko se zunaj Unije prodajajo sorte, ki so na nacionalnih sortnih listah.

Kakšen odnos imajo drugod do svojih domačih sort?

Zelo različno. Večinoma se avtohtone sorte in populacije hranijo kot vzorčki v nacionalnih genskih bankah. Z avtohtonimi sortami se običajno ukvarjajo domače semenarske hiše, če imajo posluh za to dejavnost. Na žalost je običajna prioriteta le trgovanje s kupljenim semenom.

Podjetje Semenarna ves čas samo financira vzdrževalno selekcijo in ohranjanje sort, brez državne pomoči. Država finančno podpira ohranjanje sort v genski banki, ki jo vodijo strokovne inštitucije. Poleg tega so podpore deležni kmetje, vključeni v program razvoja podeželja z ukrepoma GEN-SOR in GEN–SEME. Namenjena sta ohranjanju ogroženih rastlinskih genskih virov, v okviru prvega je subvencionirana pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin, v drugem pa pridelava semenskega materiala omenjenih sort.

Ali so sorte, ki jih s selekcijsko odbiro vzgojite iz lokalnega semenskega materiala, še vedno avtohtone?

Glede uradne definicije, kaj je avtohtona sorta, je bilo že veliko vprašanj. Po definiciji iz Uradnega lista RS iz leta 2004 je avtohtona sorta tista, ki je na sortni listi že vsaj 15 let in ni bila načrtno požlahtnjena. Sorte, ki smo jih v Semenarni vpisali zadnjih 15 let in jih bomo v prihodnjih letih, so v večini pridobljene iz avtohtonih genskih virov. Kako pa jih bomo kategorizirali, je še vprašanje, ki ni definirano.

Kje dobite semenski material avtohtonih sort?

Osnova so populacije rastlin, ki so po poreklu z domačih polj in vrtov. Zbiranje vzorcev opravljamo, odkar smo v podjetju začeli vzdrževalno selekcijo, to pa je že več kot 50 let. Večja zbiralna akcija je bila opravljena po odprtju Selekcijsko-poskusnega centra na Ptuju, ko so bili ustvarjeni dobri pogoji za testiranje in delo selekcije.

Ali je njihovo vzdrževanje težko?

Pri vzdrževalni selekciji moramo upoštevati vsa zakonska pravila, vložiti veliko znanja in izkušenj, potem pa še upoštevati vso muhavost narave, ki močno kroji uspeš­nost pridelave semena. Bistvo vzdrževalne selekcije je namreč, da ohranimo sorto takšno, kakršna je bila opisana ob prijavi v sortno listo.

Kako dolgo traja, da lahko iz semena, ki ga dobite na terenu, ustvarite sorto, ki je namenjena za prodajo na trgu?

Delo v selekcijsko-poskusnem centru traja od sedem pa tudi do petnajst let, odvisno predvsem od tega, ali so rastline eno- ali dvoletnice, torej, ali semenijo v prvem ali šele v drugem letu. Temu obdobju, po katerem smo zadovoljni z lastnostmi pridobljene sorte, je treba prišteti še najmanj dveletno preizkušanje na nevtralni ustanovi, skozi katero mora iti sorta, da zadosti zahtevam, potrebnim za registracijo. Če je v prvem ali drugem delu kaj narobe z letino, se čas seveda še podaljša ...

Ob nestrokovnem ravnanju se vsaka sorta lahko prej ali slej izrodi.

Ali lahko presodite, kolikšen delež avtohtonega semenskega materiala se še »skriva« na terenu?

Težko, menim pa, da še kar nekaj zanimivih populacij kroži med pridelovalci. Včasih nas kdo kar preseneti z zelo zanimivim vzorcem semen.

Kakšne semenske novosti lahko v kratkem pričakujemo iz Semenarne?

V prihodnjih letih bo na izbiro kar nekaj novosti. Na sortno listo bomo dodali nove sorte fižola, solate in česna. Pred kratkim pa smo vpisali nove sorte paprike magdalena in jerneja, fižol barianec in letos potrjeno sorto jedilnega boba pod imenom matko.