Najprej poglejmo, kakšna je lega naše terase ali balkona. Ali je večji del na soncu ali v senci? Pretehtajmo, koliko časa bomo namenili oskrbi rastlin, in seveda določimo, kaj si želimo. Na sončni legi bodo rasle vse rastline, na lego z manj sonca pa lahko posadimo predvsem solatnice, kot so radiči, solata, špinača, rukola ipd. Rastline potrebujejo dovolj prostora za zdravo rast, zato jih ne sadimo pregosto in jim damo možnost, da se lepo razvijejo. Predvsem sadimo v več nivojih, tako kot okrasne balkonske zasaditve.

Zelo pomembno je izbrati ustrezno prostorno posodo ali, še bolje, narediti mobilno gredo. Seveda lahko uporabimo velike lonce ali vreče iz mrežastih materialov, iz katerih bo voda lahko odtekala. Na vzhodu veliko uporabljajo plastične balone za vodo in podobno posodo. Pomembno je, da izdelamo dobro drenažo. Če bodo posode pod nadstreškom, bomo lažje nadzirali razmere za rast, vendar bo treba bolj zalivati. Prostornejša ko je posoda, več rastlin bomo lahko kombinirali.

Zelo so modni tudi vertikalni vrtovi, narejeni iz žepkov ali loncev jahačev na ograji. V njih je malo substrata, zato so primerni le za listnato zelenjavo in dišavnice, kot so timijan, origano, majaron.

Razmere za rast

Za sajenje si priskrbimo substrat visoke kakovosti, ki bo zadrževal vlago, a ne bo premoker. Najbolje je uporabiti vrtno zemljo, 50-litrska vreča bo zadostovala za globok lonec premera od 60 do 70 cm. Rastline pred sajenjem razporedimo po posodi. Če bo stala ob steni, posadimo visoke v ozadje. Druga možnost je, da jih uporabimo za pregrado ali senco. V ta namen sadimo paradižnik, kumare, grah, različne sorte fižola.

Upoštevamo, da bomo gojili rastline za hrano, zato za oskrbo uporabljamo bio sredstva. Za požrešne rastline substrat izdatno pognojimo z organskim gnojilom. Zahtevne so recimo plodovke (paradižnik, kumare, paprike, jajčevci, bučke), pa tudi zelje in cvetača. Stročnice ne potrebujejo dodatnega gnojenja. Tudi čebula, česen in dišavnice bolje rastejo, če v tleh ni preveč hranil, kar upoštevamo pri kombinacijah. Te rastline le krepimo z vitamini in algami.

Kaj užitnega posaditi na balkon

Blizu kuhinje imejmo lonec ali korito, zasajeno z dišavnicami, ki jih najbolj pogosto uporabljamo v kulinariki. Lahko sestavljamo različne mešanice: dišavnice za kuhanje (peteršilj, bazilika, drobnjak, origano), za žar: rožmarin, listni česen, majaron, čili, zdravilno mešanico za smutije (meta, melisa) in podobno.

Najpreprostejše je gojenje solate, med katero sadimo čebulo ali česen in redkvice, dodamo še špinačo ali blitvo, užitni portulak ali kolerabice. Zelo priljubljene so jagode. Najbolje, da posadimo skupaj več sort, ki imajo cvetove različnih barv. V lonec premera 50 cm posadimo tri, vmes česen ali drobnjak, za visečo rastlino pa novozelandsko špinačo. Dolge živice sproti odstranjujemo, da ne črpajo preveč energije matični rastlini. Najbolj priljubljena zelenjava za balkon je paradižnik. Lahko je kot obešanka ali pokončne rasti. Izbiramo sorte s plodovi velikosti do grapola, to je nekaj centimetrov premera. Najbolj odporni so češnjevi ali datljevi paradižniki, lahko izberemo tudi sorto pelatov z drobnimi plodovi, ki se odlično sušijo. Zraven sadimo peteršilj, baziliko, redkvice, nizki fižol, solato, ognjič, timijan ali žajbelj.

Atraktivno zasaditev lahko sestavimo iz jajčevcev različnih oblik in barv plodov, h katerim dodamo še špinačo, papriko, česen ter kapucinke, pehtran in dišeče pelargonije. V posodah dobro uspeva listnati ohrovt, h kateremu posadimo še nizki fižol, lobodo, por, pa tudi koper, kamilice, origano ali ožepek. Ohrovt ostane v posodi dolgo v jesen kot nosilna rastlina, obiramo spodnje liste in spodbujamo rast v višino. Sosednje rastline med rastjo zamenjujemo.

Tako rekoč v vseh kombinacijah lahko uporabimo še užitne kapucinke, ognjič, ob bolj robustnih pa tudi dišeče pelargonije ali sivko.

Povrhu so v ponudbi nove sorte borovnic in malin, ki so odlične za gojenje v loncih in na balkonu, pa tudi veliko sadik za mini sadovnjak, ki ga lahko naredimo na svojem balkonu ali terasi.