Podlaga za priporočila, kdaj sejati, presajati in pobirati vrtnine in druge pridelke, so skoraj brez izjeme nastala na podlagi izkušenj in opazovanj, bodisi generacij ali posameznikov, ki so se določenemu področju natančno posvetili – na podlagi njihovega dela so se oblikovala načela, kdaj je čas primeren za katero delo, da nam vsem ne bi bilo treba opazovati odnosov med nebesnimi telesi na nebu, pa so povzeta v t. i. setvenih koledarjih.

Na življenje na Zemlji imajo največji vpliv tista nebesna telesa, ki so našemu planetu najbliže. Ker je Luna najbliže Zemlji, so njeni vplivi najbolj izraziti, vseeno pa setveni koledarji, tako tisti, ki so nastali na astronomskih temeljih (npr. biodinamični koledar Marije Thun, ki uporablja astronomske karte in izračune) kot astrološki setveni koledarji (uporabljajo astrološke podatke), upoštevajo tudi vplive drugih nebesnih teles našega osončja.

Največ empiričnih in tudi znanstvenih raziskav je bilo opravljenih v zvezi z biodinamičnimi koledarji – pravzaprav so bila povod, da jih je začela sestavljati, prav lastna opažanja Thunove, da se rastline zelo različno razvijajo v povezavi s položajem Lune; poznejše obsežnejše raziskave pa so bile usmerjene v preverjanje in potrjevanje te povezave.

Vsem setvenim koledarjem je skupno, da po dnevih priporočajo, kdaj je najprimernejši čas za delo s katero od štirih skupin rastlin: tistih, ki jih gojimo zaradi podzemnega dela, cvetov, listov ali plodov. Podzemnim delom koristi, če se z rastlino ukvarjamo, ko Luna na nebu prehaja zemeljska znamenja (Bik, Devica, Kozorog), v cvetu naklonjenih dneh Luna prehaja zračna znamenja (Dvojčka, Tehtnico in Vodnarja), v dnevih za list vodna znamenja (Rak, Škorpijon, Ribi), v dnevih za plod pa ognjena znamenja (Oven, Lev, Strelec). Izbira pravega dne je najpomembnejša za setev, pa tudi za okopavanje, škropljenje s pripravki za krepitev odpornosti in obiranje. Pri vrtninah za sprotno uživanje je bolj kot priporočeni dan pomembno, da jih uživamo čim bolj sveže.

PREBERITE ŠE: Setveni koledarji: Različni temelji – astronomski in astrološki

Obe omenjeni vrsti koledarjev poznata znotraj enega lunarnega meseca (časa od ene do druge polne lune) obdobje, ki je primerno za delo z nadzemnimi organi, in čas, ki ustreza organom pod zemljo. Pri astroloških koledarjih je čas za nadzemne dele obdobje, ko se luna debeli, čas za podzemne pa, ko pada (od ščipa do mlaja), medtem ko je po biodinamičnem koledarju dvižna pot (nadzemni deli) takrat, ko je Lunina pot nad horizontom vsak dan daljša in višja, padna pot pa čas, ko se njena pot krajša in niža (podzemni deli). Tega ne gre zamenjevati z menami, torej naraščanjem do ščipa in usihanjem do mlaja.

Med opravila z nadzemnimi deli spadajo obiranje pridelka, cepljenje sadnega drevja in nabiranje cepičev (v tem času je več vitalnih sokov v nadzemnem delu), opravila z nadzemnimi deli za presajanje rastlin, ki že imajo korenine, npr. obrezovanje sadnega drevja (več vitalnih sokov je v nadzemnem delu).

Na setvenem koledarju so vse te osnovne informacije označene, nekateri pa imajo vplive lune in drugih konstelacij med nebesnimi telesi še natančneje označene.