Setveni koledar - julij 2017

30. 6. 2017 | Besedilo: Julijana Bavčar

setveni koledar, Marija Thun, vrtni nasveti

Četudi sta nam konec junija in začetek julija po suši in vročini, katerih posledice so se na vrtovih že začele kazati, prinesla padavine in zmernejše temperature, je najverjetneje, da bo mesec povezan z vremenskimi skrajnostmi. Vremenoslovci nas namreč opozarjajo, da so za podnebne spremembe pri nas značilna pogostejša in daljša vročinska obdobja, ki po drugi strani povečajo verjetnost nepredvidljivega in neurnega vremena. Dobro je, da so tisti, ki imajo vrt, prilagodljivi in pripravljeni na vse: predvsem je treba poskrbeti za zanesljiv vodni vir in zalivanje, zaščito pred točo in nabor odpornih rastlin.

Zelenjavni vrt

Od julijskih setev sta najbolj v ospredju setev endivije in radiča, ki jima za to ustreza čas, ko se dan začne krajšati. S širitvijo sortimenta endivije, ki je dosegljiva na našem trgu, so se sicer pojavile tudi sorte, ki jih lahko sejemo junija, celo konec maja (med njimi se pri nas dobro obnese malan), za druge pa je priporoč­ljivo sejanje v začetku julija, saj v nasprotnem primeru rade uidejo v cvet. To se zgodi bodisi zato, ker zaradi prezgodnje setve rastline do sredine julija preveč zrastejo, so premočno gnojene, niso dovolj ali pravočasno preredčene ali jih pestijo velike in hitre temperaturne spremembe. Če smo se odločili endivijo saditi, to naredimo en mesec pozneje od časa, ki je za posamezno sorto priporočen za setev.

Prve dni julija še lahko sejemo glavnate letne sorte radiča, tj. tiste, ki jih bomo pobrali pred zimo, saj ne bodo prezimile (pallla rosa, averto, različni štrucarji, castel franco …), še ves julij pa prezimne sorte in tiste, ki jih bomo silili na prostem (npr. sorte verona, treviški, anivip in monivip …) Tudi tu je sajenje sadik približno mesec dni poznejše. Pa še to: pri radičih pomeni višja številka ob imenu sorte na semenski vrečici, da gre za poznejšo (in s tem bolj prezimno) različico sorte.

Julija lahko še vedno sejemo korenček, vendar izberemo zgodnejše sorte, ki dozorijo v treh mesecih in pol, npr. nantes. Korenček preneha rasti, ko se temperature dvignejo nad 30 ˚C (podobno se »ščitijo« tudi druge vrtnine). Ta mesec še lahko sadimo najbolj zgodnje sorte rdečega zelja, kitajski kapus, brokoli, pa tudi kolerabico. Sadimo tudi brokoli, ki ga bomo pobirali septembra in oktobra. Dobro obrodi v zmerno toplem poletju, ko temperature niso višje od 28 ˚C. Poletja, v katerih se temperature povzpnejo nad 30 ˚C, mu ne ustrezajo najbolj. Če se odločimo za sajenje sadik, terminu setve prištejemo dober mesec dni. Še lahko sejemo tudi nizke sorte fižola, sadimo kumare in bučke in nadomestimo tiste rastline, ki jih je pobrala pepelasta plesen. Bolje je, da rezervne sadike vzgojimo sami, saj imajo v vrtnarijah v tem času pogosto postarane.

Sicer pa vrtnine redno pregledujemo in skušamo pojav škodljivcev (npr. uši) omejiti z zeliščnimi pripravki − dobro se obnese čaj iz rabarbarinih listov. Pri uporabi kakršnegakoli sintetičnega pripravka pa upoštevamo karenco, čas, ki mora preteči od uporabe do pobiranja pridelka.

Sicer pa je naša najpomembnejša poletna skrb, kako rastline zaščititi pred vremenskimi ekstremi in jih dovolj zalivati. Čeprav je zaradi polnih gredic manj praktično, tudi zdaj ni prepozno za postavitev trajne ali začasne konstrukcije, najraje v loku, prek katero razpnemo protitočno mrežo. Rastlinam in talnim organizmom bo godila zastirka, ki bo kar za polovico zmanjšala količino vode, ki v vročih dneh izhlapi iz tal.

Da boste imeli zelo nazorno predstavo: v vročih junijskih dneh s temperaturami nad 30 ˚C je iz kvadratnega metra travnate površine skoraj povsod po Sloveniji izhlapelo od 5 do 6 litrov vode na dan, pri vrtninah pa je ta količina še od 10 do 20 odstotkov večja! To pomeni, da je tolikšno izgubo treba nadomestiti z zalivanjem. Če v povprečju velja, da je bolje kot vsak dan zalivati vsakih nekaj dni, pa takrat obilneje, se strokovnjaki za vrtnine strinjajo, da je pri temperaturi nad 30 stopinj Celzija potrebno vsakodnevno zalivanje. Najbolje je to storiti zgodaj zjutraj, ko sta zrak in zemlja najhladnejša in ob zalivanju izhlapijo najmanjše količine vode. Zvečer je namreč zemlja še zelo razgreta.

V ekstremnih razmerah je posebej pomembno zadostno zalivanje balkonskega vrtička, kjer imajo vrtnine v lončkih zelo omejeno količino vlage, stanje je treba preveriti in po potrebi zaliti tudi dvakrat na dan!

Sadni vrt

Ker ima sadno drevje in grmičevje večinoma globoke korenine, je zalivanje potrebno le ob hudi vročini, večkrat pa zalijemo na novo posajeno drevje, ki še nima razvejenega koreninskega sistema, pa denimo gredice z jagodami brez tkaninske zastirke itd. Tudi pri sadnem drevju je priporočljivo, da kolobar pod krošnjo zastiramo.

V tem času se obiranju zgodnjepoletnega pridelka pridružuje tudi zelena rez sadnih dreves, pri kateri odstranjujemo poškodovane, v notranjost krošnje segajoče ali navpične poganjke. Opravila se lotimo, ko je vreme dalj časa suho.

Pri malinah in njihovih sorodnicah pa ima izrezovanje poganjkov drugačen namen. Pri dvakrat rodnih izrežemo namreč rozge, ki so rodile na začetku poletja (te so namreč rodile enkrat že lani jeseni) in ne bodo več dale pridelka. Pozno poleti oz. jeseni bomo namreč obirali pridelek z rozg, ki so iz zemlje pognali spomladi. Tako pri enkrat kot pri dvakrat rodnih malinah pa takoj izrežemo vse poganjke, ki se nenadoma začno sušiti in pri katerih opazimo na steblu rjavovijolične lise. Napadla jih je glivična bolezen malinovca sušica, ki se izredno hitro širi in marsikdaj uniči poganjke, tik preden rodijo. Vse bolne rozge je treba izrezati do tal in jih odnesti iz vrta ali jih zažgati.

Pri sadnem drevju so enoletni poganjki (vejice) še ravno prav mehki, da jih lahko s privezovanjem upogibamo v vodoravno ali skoraj vodoravno lego. S tem oblikujemo lepo krošnjo in vplivamo na tvorbo rodnih brstov za prihodnja leta.

Okrasni vrt

Poletna oskrba trate je odvisna od vremena in količine padavin. V suši in pripeki kosimo više in trato redno zalivamo. Poleti zmanjšamo ali celo opustimo gnojenje ter tako travi omogočimo, da v vročini počiva. Ko temperature presežejo 28 ˚C, obvezno dvignemo višino košnje na 6 cm, saj bi prenizko pokošena trava na soncu po­rjavela. Priporočljivo je kositi zvečer in potem trato zaliti.

Sicer pa pri cveticah, tako enoletnicah kot trajnicah, odstranjujemo odcvetele dele, da se ne izčrpavajo, trajnice, kot so mačja meta in kadulje, lahko po cvetenju prikrajšamo in spodbudimo obraščanje in ponovno cvetenje, delimo in presajamo lahko perunike, režemo enoletne poganjke vrtnic za potaknjence, na prosto sejemo dvoletnice in posadimo jesenske čebulnice (jesenski podlesek, nerine, rumenocvetna šternbergija).

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE