V žledolomu je bilo poškodovanih dobrih devet milijonov kubičnih metrov lesne mase, pri čemer je bilo 34 odstotkov iglavcev, 66 odstotkov pa listavcev. Trenutne ocene zavoda o realizaciji sanacijskih del pri odpravi posledic žledoloma v gozdovih kažejo, da je bilo do 20. januarja posekanih 60 odstotkov poškodovanih iglavcev, kar predstavlja 1,9 milijona kubičnih metrov lesa, in 27 odstotkov listavcev, kar je 1,6 milijona kubičnih metrov, so pojasnili za STA.

Od vse lesne mase, ki jo je treba odstraniti iz gozda, so posekali približno 38 odstotkov poškodovanega lesa, kar je 3,5 milijona kubičnih metrov. Hitrost poteka sanacije poškodovanih gozdov je sicer dokaj stalna - zimski meseci so primeren čas za izvedbo del v gozdovih, potek sanacije pa občasno moti slabo vreme in razmočenost terena, ki otežuje spravilo lesa, so pojasnili.

Velika nevarnost razvoja podlubnikov

Posebno pozornost pri usmerjanju del v gozdovih trenutno posvečajo čimprejšnji izvedbi sanitarne sečnje iglavcev, še posebej tistih, ki so že napadeni s podlubniki, in izvedbi vseh varstvenih del, ki zmanjšujejo nevarnost njihove prevelike namnožitve, predvsem smrekovega lubadarja.

Zavod zato nadaljuje s poostrenim nadzorom nad podlubniki v gozdovih. Nevarnost, da se podlubniki spomladi ob ugodnih vremenskih razmerah, ob suhem in toplem vremenu, preveč namnožijo, je po njihovi oceni zelo velika. Sečnjo in spravilo že napadenega lesa iglavcev in sanacijo žarišč podlubnikov je treba opraviti preko zime najkasneje do sredine marca.

Čeprav je bila razsežnost problema podlubnikov v povezavi s posledicami žledoloma lani manjša od pričakovane, predvsem zaradi neugodnega vremena za razvoj podlubnikov, je bilo v slovenskih gozdovih za posek zaradi podlubnikov evidentiranih 440.000 kubičnih metrov iglavcev, kar je za četrtino več kot leta 2013.

Spomladi se nadaljuje obnova gozdov

Zavod intenzivno sodeluje tudi pri aktivnostih za vzpostavitev sistema sofinanciranja nekaterih sanacijskih del v gozdovih iz sredstev programa razvoja podeželja 2014-2020 ter nacionalnih proračunskih sredstev za vlaganja v gozdove. Iz teh sredstev se bodo v letošnjem letu in v naslednjih letih predvidoma sofinancirali naslednji ukrepi obnove, nege in varstva poškodovanih gozdov ter nekatera dela pri sanaciji gozdnih prometnic.

Letos spomladi bodo nadaljevali z obnavljanjem gozdov, tako po poti naravne obnove kot s sajenjem sadik gozdnega drevja. Obnoviti je namreč treba 14.000 hektarjev najbolj poškodovanih gozdov, od tega 900 hektarjev z umetno obnovo, za kar bodo v naslednjih petih letih potrebovali okoli 2,5 milijona sadik gozdnega drevja.

Površine za naravno ali umetno obnovo morajo biti ustrezno pripravljene, vsi ukrepi sečnje, spravila in negovalnih pripravljalnih del na teh površinah pa zaključeni, da lahko začnejo z obnovo.

Prioriteto pri nadaljevanju sanacije ima tudi organizacija tečajev, usposabljanj in demonstracij za lastnike gozdov s področja varnega dela v gozdovih. Lani se je pri sanacijskih delih v zasebnih gozdovih zgodilo več kot 100 težjih nesreč, ki so zahtevale 18 smrtnih žrtev, od tega tri pri profesionalnih izvajalcih gozdarskih storitev.

Neznanje in neustrezna opremljenost sta glavna vzroka za nesreče pri delu v gozdovih, zato v zavodu še posebno pozornost posvečajo izobraževanju lastnikov gozdov, ki sami opravljajo dela v gozdovih. Lani so med drugim izvedli 140 tečajev varnega dela v gozdu za 3250 udeležencev, z aktivnostmi pa bodo nadaljevali tudi letos.