"Poudarek je ves čas na zadostni količini zaužitega sadja in zelenjave, manj sladkih pijačah, več pitju vode, manj slanih in sladkih prigrizkov in na spodbujanju otrok, da bi redno zajtrkovali," je pojasnil ravnatelj ljubljanske osnovne šole Livada Goran Popović. Kot je dejal za STA, veliko otrok ne zajtrkuje in jim je malica, kot premostitveni obrok med zajtrkom in kosilom, nezadostna.

V tej šoli, ki šteje okoli 300 učencev, izpostavljajo zaužitje različnih vrst živil iz vseh skupin živil, prednost dajejo kakovostnim živilom, na primer polnozrnatim žitom in žitnim izdelkom, kakovostnim beljakovinskim živilom - mleku in mlečnim izdelkom. Pri načrtovanju jedilnikov upoštevajo tudi želje otrok, t. i. izbrana hrana za "srce in dušo". V šoli imajo skupino za prehrano, v katerem so poleg kuharice in organizatorja prehrane tudi predstavniki učiteljev, učencev in staršev.

Šola večino hrane naroča pri dobaviteljih, izbranih na podlagi javnih naročil, kjer je cena že določena. "Kakovost je zagotovo primarnega pomena, nabavljamo lokalno pridelano sadje in zelenjavo za malico," je povedal Popović in dodal, da je bila šola vključena v shemo šolskega sadja, v prihodnje pa bo v šolsko shemo. Izvajajo tudi tradicionalni slovenski zajtrk, kjer poskrbijo, da so vsa živila nabavljena pri lokalnih pridelovalcih.

"Ker smo manjša šola z razdelilno kuhinjo, hrano naročamo vsa leta v manjših količinah in sproti. Jedilniki so raznoliki, imamo tudi dietna kosila, ki jih pripravljamo na podlagi zdravniških priporočil glede na bolezenska stanja, kot so povišan holesterol, sladkor, preobčutljivost na laktozo, gluten, alergije in podobno," je pojasnil Popović.

Omenil je še, da nekateri starši želijo tudi vegetarijansko kosilo, malico. Zaradi različnih kultur in običajev nekateri ne jedo svinjine, govedine. Popoldanska malica v šoli stane 0,70 evra, kosilo za učence od 1. do 3. razreda tri evre in za učence od 4. do 9. razreda 3,10 evra.

Tudi večina ljubljanskih vrtcev hrano kupuje preko javnega razpisa Mestne občine Ljubljana in samostojno. Prav tako morajo upoštevati vso zakonodajo pri pripravi hrane in smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno izobraževalnih ustanovah, je za STA povedal Marko Meglič iz ljubljanskega vrtca Najdihojca.

Poudaril je, da se je trend priprave hrane v zadnjih letih spremenil v smeri uporabe manj soli, manj sladkorja, manj trans maščob, več izdelkov iz ekološke in lokalne pridelave. Smernice so bile nazadnje izdane leta 2005, v pripravi so nove. "Osnovno merilo pri nabavi hrane je še vedno cena, pomembna pa je tudi kakovost, a se trudimo kupovati lokalno hrano, kolikor dopuščajo zakonske možnosti," je izpostavil Meglič.

Tudi v vrtcu so jedilniki prilagojeni starosti otrok. V Najdihojci, kot je povedal, pripravljajo tudi lakto-ovo vegetarijansko hrano, in sicer za tri skupine otrok, tudi za alergike jo pripravljajo na podlagi zdravniškega potrdila. Pri pripravi diet je potrebno veliko prilagajanja, kar posledično vpliva na ceno nabave živil. V vrtcu sicer deluje skupina za prehrano, v kateri sodelujejo tudi predstavniki staršev, je dejal Meglič in dodal, da mesečni znesek za prehrano znaša 38,85 evra.

Z uveljavitvijo sprememb zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev februarja se je povečal krog učencev, upravičenih do brezplačnega kosila. V tem letu bo pristojno ministrstvo predvidoma za subvencioniranje šolskih malic in kosil namenilo 33,9 milijona evrov ter za malice dijakov 9,6 milijona evrov. Cena šolske malice za učenca je 0,80 evra, ceno kosila določi vsaka šola sama, cena šolske malice za dijaka pa je 2,42 evra, so navedli na ministrstvu.