Okrasni vrt

Če grede s trajnicami še nismo zaščitili z zastirko ter s smrečjem, s slamo ali koruznico ovili občutljivejših lesnatih rastlin, naredimo to še pred snegom. Čas, ko grmovnice mirujejo, je pravšnji za rezanje lesnatih potaknjencev (pri forsitiji, drenu, španskem bezgu, kalini, hortenziji, pa tudi ribezu). Zanje odrežemo dele enoletnih poganjkov, ki so že zaključili rast. Najboljši so takšni, ki so dosegli debelino svinčnika in imajo kratke členke in goste brste. Potaknjence posamič ali v šopu največ do polovice posadimo v lonce z mešanico substrata za potaknjence in peska (hitreje se bodo ukoreninili, če spodnji del pomočimo še v hormonski pripravek za potaknjence) in nad lonec poveznemo polivinilasto vrečko, da se ne izsušijo.

Podzemne dele poletih cvetočih čebulnic in dalij, ki smo jih morda sušili v vrtni lopi, prestavimo v toplejši prostor, da nam ne bi zamrznile in zgnile. Ko zapade sneg, ga odstranimo z delov trate, kjer bomo pogosteje hodili, saj zbitost pripomore k pomanjkanju zraka, kar trati škodi.

Čez zimo s sadnih dreves čimprej odstranimo mumije, zasušene plodove na vejah, ki so vir glivični bolezni. Če ni padavin, zalijmo mlada sadna drevesa, posebej komaj posajene sadike. Sneg, s katerim nas razveseli zima, sproti otresamo z vej sadnih dreves, posebej če je težak in grozi nevarnost požleditve. Drevo, ki je izrazito občutljivo na lomljenje krošnje, je oreh, zato pri vzgojni rezi raje oblikujmo takšno krošnjo, ki ne bo imela dvojnega vrha, saj se v razkoraku rada začesne. Upoštevajmo tudi, da težo snega (seveda pa tudi pridelka) pri vseh vrstah težje prenesejo veje, ki iz debla izraščajo pod ostrim kotom, torej bolj navzgor, kot vodoravno usmerjene. Priporočljivo je tudi pregledati trdnost opornih količkov mladih dreves in še pred snegom debelca obdati z zaščitno mrežo pred divjadjo. Posebno pozornost moramo posvetiti pravkar posajenim aktinidijam; sadike zaščitimo s koruznico ali smrečjem, saj so rastline v prvih letih zelo občutljive na nizke temperature.

Ponavadi krmilnice za ptice pred zimo obesimo na sadna drevesa in vanje nasujemo sončnično, proseno in laneno seme, medtem ko valilnice obesimo spomladi.

Zelenjavni vrt

Tisti, ki so zimske sorte radiča vzgojili za nadaljnje siljenje, lahko rastline z debelimi koreninami z vrtnih gred izkopavajo sproti, vse dokler zemlja ni zmrznjena, in jih v šope povezane v toplem temnem prostoru posadijo v vlažen substrat, kjer bo iz srčka pognala krhka rozeta listov. Lahko pa vsega izkopljejo naenkrat in v snope povezanega zložijo v razor, ki ga skoraj v celoti zasujejo z zemljo ali debelo plastjo slame, pozneje pa ga po potrebi prestavljajo na prosto. Dokler zemlja ni zamrznjena, je čas, da odvzamemo vzorce za kemijsko analizo tal, ki nam bo pokazala, katerih hranilnih snovi imajo vrtnine preveč ali premalo. Če morda že imamo rezultate in priporočilo za dodatek kalijevih in fosforjevih gnojil, grede v priporočenem odmerku z njimi potresemo še pred snegom, saj elementa zelo počasi prodirata v globino, taljenje snega namreč pripomore k njunemu pronicanju navzdol.

Ker vrtnega orodja najbrž nekaj časa ne bomo potrebovali, ga očistimo, preglejmo, ali je potrebno popravila, brušenja, in ga shranimo na suho.