Z okroglo mizo Sanacija posledic žledoloma in potrebna vlaganja v gozdove sta organizatorja, Zavod za gozdove Slovenije in oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire na biotehniški fakulteti, želela spodbuditi razpravo o učinkovitosti odprave posledic ujme, o priložnostih, ki jih ima ob tem lesnopredelovalna veriga, ter preveriti ukrepe, ki jih izvajajo.

Po besedah Andreja Breznikarja z Zavofa za gozdove Slovenije (ZGS) je bila v februarskem žledolomu poškodovana več kot polovica slovenskih gozdov oziroma več kot devet milijonov kubičnih metrov lesa, od tega tretjina iglavcev. Po ocenah ZGS je v celoti saniranih 41 odstotkov iglavcev oziroma 1,3 milijona kubičnih metrov, skupaj pa 26 odstotkov poškodovane lesne mase oziroma 2,4 milijona kubičnih metrov lesa. Skupna škoda je dosegla 214 milijonov evrov. Ključna dejavnost je zdaj nadzor razvoja podlubnikov na iglavcih. Do zdaj so evidentirali 243.000 kubičnih metrov napadenih dreves, medtem ko so jih lani v celem letu zabeležili 336.000 kubičnih metrov.

Pri delu v gozdu se je letos zgodilo 69 težjih nesreč, 11 ljudi je pri tem umrlo, manjših nesreč pa je bilo več kot tisoč. Gozdarji so ob primerjavi prve polovice lanskega in letošnjega leta ugotovili, da je bilo letos nesreč za 130 odstotkov več, vendar pa se je povečalo število nesreč pri rednem poseku in ne toliko zaradi izrednega poseka kot posledice žledoloma. Prav zato je zavod za gozdove na sejmu Agra posebno pozornost namenil varnosti, ozaveščanju in izobraževanju, med drugim so organizirali tudi sekaško tekmovanje.

Na okrogli mizi so med prednostnimi nalogami našteli zagotovitev varnosti pri delu, preprečitev nadaljnje škode na nepoškodovanih drevesih, ohranitev kakovosti lesa, da bi lahko zanj iztržili čim več, in biološko sanacijo gozdov, kamor spada predvsem ohranitev proizvodnega potenciala gozdov na poškodovanih območjih in ohranitev ekoloških in socialnih funkcij gozdov na poškodovanih območjih.

Po besedah v. d. direktorja ZGS Damjana Oražma se ob ujmah vedno pojavijo težave, lesa je več, cene dolgotrajno padajo, primanjkuje domače delovne sile, težave so s transportom in skladiščenjem, plačilni roki se podaljšajo. Vendar je kakovostni les še vedno iskan. Cena se je znižala le slabšemu lesu, predvsem za celulozo, zanimivo pa je, da cena za drva še ni padla. »Na splošno je kakovost lesa razmeroma dobra,« je dejal Oražem in dodal, da ZGS ponuja informacije, izobraževanje in pomaga pri združevanju lastnikov gozdov. Kjer se gozdovi ne bodo obnovili, bodo v štirih letih posadili nove na najmanj 870 hektarjih površin, dobra polovica bo bukve, tretjina pa smreke. Posaditev sicer stane od 3000 do 5000 evrov na hektar.