Kdaj začnemo obrezovati sadno drevje ali grmičevje?

Odgovor je zelo preprost. Takrat, ko se na vrtu dobro počutimo, ko se temperature v naravi dvignejo in nas ne zebe. Za obrezovanje izberemo vedno čas, ko je napovedano lepo, predvsem pa suho vreme, ko vsaj nekaj dni ne bo deževalo. Z rezjo povzročamo take in drugačne rane, vse te rane pa so dovzetne za okužbo z glivami, ki povzročajo trohnenje vej ali debla. Za pravi čas rezi je zelo dober pokazatelj začetek brstenja, čas cvetenja leske, pa tudi začetek cvetenja zvončkov ali drugih čebulnic, ki jih imamo nasajene na vrtu. Seveda moramo paziti, da cvetja ob rezi, ko hodimo okoli drevesa, ne pomendramo.

PREBERITE ŠE: VIDEO: Rez sadnega drevja

Zakaj obrezovati sadne rastline vsako leto?

S pravilno rezjo vzdržujemo drevesa v tako imenovanem rodnem obdobju, za katero želimo, da traja čim dlje. Če drevo prepustimo naravni rasti, se veliko hitreje postara. Prav vsaka rastlina raste k svetlobi. Drevo tako močneje in bolj raste v vrhu, oblikuje nekakšno obliko dežnika, gobe. Taka oblika krošnje pa senči notranjost, poganjki v notranjosti krnijo, plodovi v zasenčenem delu so slabega okusa, rodnost se nam preseli na obod, kar je pri velikih drevesih resen problem, saj je tako oteženo obiranje. Poganjki, polni sadja, se pod lastno težo povešajo, veje se »nalagajo« druga na drugo in se tudi polomijo. Ker drevo z rezjo »zračimo«, je zato bolezni in škodljivcev na vejah, listju in plodovih veliko manj kot na neobrezanem drevesu. Z rezjo oblikujemo drevo po lastnih željah, damo mu obliko stožca, zato je osvetlitev boljša, pospešujemo rast spod­njih vej, večina pridelka je torej dosegljiva s tal.

Kaj in kako torej izrezati, kaj pustiti?

Za večino sadnega drevja velja, da vodoravni poganjki rodijo, navpični pa rastejo in zasenčujejo notranjost krošnje. Navpičnih poganjkov je večinoma več, zato jih moramo pri obrezovanju odstraniti. Če imamo na poganjku, veji več navpičnih poganjkov, lahko katerega od njih upog­nemo v vodoraven položaj, da bo v naslednjem letu zarodil. Pri izrezovanju navpičnih poganjkov naj velja, da jih odstranimo v celoti, ne puščamo štrcljev. Iz vsakega štrclja namreč poženejo novi navpični poganjki in zgodbo moramo tako vsako leto ponavljati. Navpični poganjki bolj rastejo zaradi rastnih hormonov, saj jih je v njihovem vršičku več. Poganjku, ki ga upog­nemo v vodoraven položaj, spremenimo hormonsko sestavo in ga tako usmerimo v rodnost. Z upogibanjem »odpremo« tudi kot veje, da ni občutljiva na lomljenje ob deblu – vse preveč navpične veje so se ob žledolomu lomile, se začesnile, na mestu loma pa so nastale velike rane. Pri rezi moramo odstraniti tudi pretirano število vodoravnih poganjkov, da drug drugega ne senčijo. Ker je rez tudi prvo redčenje odvečnih cvetov – obilno in redno cvetenje je naša velika želja –, odstranimo tudi odvečen delež rodnega lesa. S takim redčenjem ohranjamo redno rodnost, hkrati pa poskrbimo za debelejše in kakovostnejše plodove.

Pri mladi sadiki izrezujemo predebele stranske poganjke, ki izraščajo iz debla. Debelejši kot za pol debeline debla so nezaželeni, saj porabijo preveč hrane, poleg tega jih težko upogibamo v vodoravno lego.

PREBERITE ŠE: VIDEO: Sajenje in gojitvena rez sadnega drevesa

Pri rezi moramo skrbeti za pravilno odmerjen prostor, ki ga drevo pri polnem rodnem volumnu potrebuje. Odvisen je od bujnosti sadnega drevesa. Oreh potrebuje veliko prostora, jablana, cepljena na šibko podlago, pa se normalno razvija že na razmeroma majhni površini. Predvsem pri jablani, hruški in zadnja leta tudi pri češnji poznamo različne podlage, ki določajo velikost nadzemnega dela, cepljenega nanje. Češnja, cepljena na klasično podlago, potrebuje od šest do osem metrov prostora, češnja, cepljena na šibko podlago gisela 5, pa le dva metra prostora in je lahko visoka samo tri metre. Tudi višina drevesa je zelo pomembna. Vsako drevo, ki ga z rezjo pretirano »manjšamo«, se odzove z obilno rastjo v vrhu. Vse lastnosti, ki jih ima drevo, moramo poznati že ob sajenju, saj je premajhna sadilna razdalja v sadnem vrtu najpogostejši problem.

V nadaljevanju posvečamo pozornost nekaj težavam, ki nas pestijo v domačem sad­nem vrtu. 

Češnja

Predvsem neobrezovane češnje so nagnjene h golenju vej v notranjosti krošnje. Na obodu listi zaprejo svetlobi pot, da ne pride v notranjost. Veje ogolijo in pridelek se preseli na obod. Obiranje je oteženo in v višjih delih krošnje lahko tudi nevarno za padec z lestve. Problem elegantno rešimo z rezjo. Obod krošnje zmanjšamo za tretjino, veje usmerimo navzven in v notranjost spustimo svetlobo. Z dobro osvetlitvijo se prebudijo speči brsti, iz njih začnejo izraš­čati novi poganjki in v dveh letih se veja lepo obraste. V naslednjih letih skrbimo za drevo in redno izrezujemo veje, ki so odveč – skrbimo za osvetlitev. Zelo podobno skrbimo tudi za višnjo, ki je prav tako nagnjena h golenju vej.

Češnjo »zožamo« tako, da vejo odvedemo na vodoraven poganjek. Notranjost se bo osvetlila in iz spečih brstov bodo pognali novi poganjki.

Sliva

Večina nas pozna slive po tem, da rastejo pri njih poganjki in veje zelo pokončno in da pridelek velikokrat polomi zelo rodne veje. Vse to se zgodi zaradi nepravilne vzgoje mladega drevesa, že od sadike naprej. Slivo oziroma drevo slive moramo premiš­ljeno vzgajati. Natančno moramo vzgojiti posamezne etaže, posamezne veje moramo upogibati v vodoraven položaj. Tako jih ukrotimo, da obilno rodijo in manj rastejo, manj je izraščanja navpičnih poganjkov. Vodoravna rodna veja se veliko težje odlomi pod težo pridelka.

Rez breskev

Tudi breskev je nagnjena k pretirani rasti navzven, in to v vrhu in na stranskih vejah. Veje zaradi nerezi ali napačne rezi popolnoma ogolijo. Tu nastane velik problem, saj speči brsti v nekaj letih zaspijo in se žal več ne prebudijo. Da se to ne zgodi, moramo predvsem v spodnjem delu krošnje vseskozi skrbeti za dobro obraščanje – ohranjati moramo rodna mesta. To dosežemo tako, da nekaj poganjkov režemo na čepe, iz katerih potem izraščajo novi poganjki. »Čepkanje« naj bo pri spodnjem delu vse do višine 1,5 metra breskve vsakoletni ukrep. V višjem delu poganjkov tak način rezanja ni potreben, saj se breskev tam zelo lepo obrašča. 

Brstenje je pravi čas za rez sadnega drevja – razen pri breskvi, ki jo moramo v tej fazi že škropiti proti breskovi kodravosti.

PREBERITE ŠE: VIDEO: Kako obrežemo breskev

Različno bujna rast dreves, cepljenih na isto podlago

Velikokrat nam ni povsem jasno, zakaj določena sorta jablane dobesedno divja, druga pa skoraj ne raste. Razlika je v bujnosti posamezne sorte, četudi je cepljena na isto podlago. Tako kot rešujemo bujno rastoče drevo s pravilno rezjo, upogibanjem in vsemi drugimi ukrepi, moramo šibko rastoče drevo z rezjo spodbujati k vsaj minimalni rasti. Izrazito redčimo preobilico rodnih pogač in izrežemo posamezen poganjek ali vejo.