Na področju gojenja okrasnih rastlin v Sloveniji je vrtnica zelo popularna in med ljubitelji velja za žlahtno rožo. Vrtnice rastejo v mnogih slovenskih vrtovih, saj je bila nekdaj skorajda obveza vsake gospodinje, da ima na vrtu tudi vrtnico. "Zanimivo v Sloveniji je tudi to, da lahko imamo zaradi raznolike klime vrtnice od začetka maja pa do konca junija," je povedala predsednica Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije Breda Bavdaž Čopi, ki je tudi mednarodna sodnica za ocenjevanje novitet v rožnih vrtovih Evrope in po svetu.

Med najbolj znanimi slovenskimi vrtnicami je po njenih besedah vrtnica Prešeren žlahtnitelja Matjaža Kmecla, sicer znanega slovenskega literarnega zgodovinarja. Vrtnica Prešeren, ki je nežno roza barve, je na trgu osem let in ni edina vrtnica tega žlahtnitelja, med drugim je Kmeclova tudi vrtnica Trubar.

Svojo vrtnico ima tudi Portorož. Ta je žareče rumene, sončne barve, žlahtnitelj te vrtnice pa je iz nemškega podjetja Kordes. Pri okrasitvi z vrtnicami med slovenskimi mesti izstopa tudi Nova Gorica, ki ima to žlahtno rožo v mestnem grbu. Bližnji vrt Frančiškanskega samostana na Kostanjevici pa se ponaša z bogato zbirko vrtnic burbonk.

Posebej za Ljubljano je bila izbrana vrtnica, ki se imenuje po prestolnici. Med več vrstami vrtnic, ki so jih poslali žlahtnitelji s cele Evrope, je bila izbrana po dveh sezonah rasti v parku Tivoli. Izbrano vrtnico je prispevalo nemško podjetje Tantau. Vrtnica Ljubljana je bele barve, raste v obliki grma in je mnogocvetna ter primerna za zelene javne površine, je povedala Bavdaž Čopijeva. Danes poleg rožnega vrta v Tivoliju raste še na več drugih lokacijah po Ljubljani.

PREBERITE ŠE: Vrtnice leta 2016 in 2017

Žlahtnenje vrtnic

Žlahtnitelji novo vrtnico naredijo s križanjem lastnosti posameznih vrtnic. To večinoma delajo velike vrtnarske oz. žlahtniteljske hiše, kot sta omenjeni Kordes in Tantau ter druge, obstajajo pa tudi amaterski žlahtnitelji, ki se ukvarjajo z iskanjem novih in posebnih lastnosti vrtnic. V zadnjih letih predvsem v smislu odpornosti proti boleznim in škodljivcem.

Prav o žlahtnenju vrtnic in o rožni zgodovini vzhodne in srednje Evrope bodo govorili udeleženci štiridnevnega regionalnega kongresa Svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic, ki bo v Ljubljani in Arboretumu Volčji potok potekal od 11. do 14. junija. Kongres organizira Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije v sodelovanju z arboretumom in Mestno občino Ljubljana.

Kongresa se bo udeležilo več kot 170 ljubiteljev in poznavalcev vrtnic iz 30 držav, ki si bodo v okviru kongresa poleg rožnih in drugih vrtov ogledali tudi nekatere turistične znamenitosti Slovenije. V arboretumu, kjer je trenutno poleg cvetočih vrtnic na ogled razstava umetniških del z naslovom Vrtovi in vrtnice ter razstava z naslovom Vrtnice, kraljevske rože, se bodo udeleženci kongresa mudili v torek in sredo.
        
Rožnim trendom sledi tudi Pošta Slovenije, ki je marca letos dala v promet štiri nove znamke s štirimi upodobitvami vrtnic. Ilustrirajo zgodovino vrtnic v Sloveniji od srednjega veka do prve slovenske sorte, opozarjajo pa tudi na podnebno raznolikost slovenskih dežel, ki se odraža tudi v izbiri naravnim danostim primernih vrtnic.

PREBERITE ŠE: Slovenija na rožnem globusu