Trata je zgodaj spomladi porumenela, pobledela ali tudi nekoliko porjavela. Navadno si opomore že po prvem močnejšem dežju, najbolje pa je, da ji pri tem malo pomagamo.

Mah

Zgodaj spomladi je na trati polno odmrlega listja in drugih organskih ostankov, ki jih preprosto odstranimo z grabljenjem. V tem času moramo odpraviti tudi mah. Ne grabimo ga z grabljami, saj tako raznesemo njegove trose po vsej zelenici. Raje naprej uporabimo specialna sredstva proti mahu, ki jih potresemo in počakamo toliko časa, da mah povsem porjavi. Nato ga odstranimo z grabljami.

Zračenje

Z zračenjem počakamo do druge ali tretje spomladanske košnje, ko je trava že dovolj krepka, da se lahko lepo obraste. Zračimo lahko ročno z vilami ali posebnimi vertikulirnimi napravami ali kosilnicami, ki površino prebadajo in izmetavajo čepke prsti in odmrle trate. Prezračevanje zmanjšuje in preprečuje zbitost tal, zato je dostopnost zraka, hranil in vode za travne bilke večja. Korenine se lahko globlje in širše razraščajo, zato je trata gostejša in bolje prenaša obremenit­ve. Zračimo jo enkrat do dvakrat na leto, predvsem pa je ta ukrep nepogrešljiv, kjer je zemlja težka in zbita.

Po zračenju po površini potresemo kremenov pesek in ga pometemo v nastale luknjice. Tako bomo za dlje časa izboljšali kroženje zraka in vode v tleh.

Prvič spomladi kosimo, ko začne trava intenzivno rasti in doseže okoli 8 cm. Pomembno je, da je ne odkosimo več kot tretjino. Prenizko pokošena je bolj občutljiva na zunanje dejavnike in si težje opomore.

Dognojevanje

Spomladi potrebuje trata nove hranilne snovi za zagon rasti, zato jo enakomerno dognojimo z gnojili s podaljšanim in nadzorovanim sproščanjem hranil. Hranila se iz gnojila sproščajo postopoma odvisno od temperature tal, kar pomeni, da jih dobijo travne bilke vedno optimalno količino glede na rastne razmere in stopnjo razvoja. Tako preprečimo tudi ožig zaradi pretiranega sproščanja gnojila.

Ko smo odstranili plevel in mah, se lahko v trati pojavijo prazna mesta. Tla tam prerahljamo, potresemo gnojilo in dosejemo z mešanico travnih semen. Najbolje je uporabiti mešanico obloženega semena, ki zaradi zaloge hranil hitro kali in je konkurenčno plevelu.

Spomladanske težave

Spomladi se lahko pojavijo tudi nekatere bolezni ali druge težave. Velikokrat opazimo, da so določeni deli trate odmrli. Odmrli ostanki so lahko žarišče nevarne bolezni, snežne plesni, ki jo opazimo zgodaj spomladi kot bele plesnive kroge, znotraj katerih trava rumeni in odmira. Trato takoj temeljito poškropimo z namenskim fungicidom in škropljenje po desetih dneh ponovimo. Za snežno plesen sta bolj dovzetni mlada trata in trata, ki smo jo jeseni preveč gnojili z dušičnimi gnojili. V tem primeru je dušik spodbudil rast pozno pozimi, travne bilke niso dozorele in nanje se pogosto naselijo plesni.

Včasih spomladi opazimo, da po dežju na površini več dni ostane voda. To pomeni, da so tla zbita in slabo prepustna. V takih tleh je onemogočen dostop zraka do korenin, zato je trata oslabljena, redka in včasih tudi propade. Spomladi jo zato obvezno temeljito in na gosto preluknjamo ali vertikuliramo, po površini pa potresemo kremenov pesek. Če po enem ali dveh letih ugotavljamo, da voda še vedno zastaja, nas čaka bolj temeljita obnova. Travno rušo bo treba odstraniti, tla pa znova pripraviti za setev. Včasih je treba narediti drenažo, zemljo pa izboljšati s kamninsko moko. Pomembno je tudi, da pred setvijo trave uporabimo kakovostno organsko gnojilo, ki bo izboljšalo strukturo tal.

PREBERITE ŠE:

Kosilnice: Izbor najbolj 
odvisen od terena

Kosilnice na nitko: Pomembno je izbrati pravo

Test robotskih kosilnic: Zanimiva alternativa, če ste v stiski s časom