Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil seznam najbolj alergenih rastlin, med katere sodijo leska, cipresovke, breza in jelša. Za vsako od njih v nadaljevanju navajamo kratek opis, čas pojavljanja cvetnega prahu v zraku, stopnjo alergenosti, najpomembnejše vrste alergenov in navzkrižne reakcije.

Leska

• Je ena najbolj pogostih grmovnatih vrst pri nas, ki uspeva do nadmorske višine 1000 metrov. Največ je je v nižinah, po gozdnih robovih, čistinah, jasah, pašnikih, najdemo jo v listnatih in mešanih gozdovih. Gre za listopadni grm z gosto, razvejano krošnjo, včasih zraste v nižje drevo. Listi so celi, okroglasti, z dvakrat nazobčanim robom. Cveti pred olistanjem, moški cvetovi so združeni v podolgovata socvetja - mačice. Po dva ženska cvetova sta skrita v cvetnem brstu, navzven molita le škrlatne brazde. Plodovi so lešniki, obdani so s skledičastim ovojem.
• Oprašuje se z vetrom.
• Cveti od februarja do aprila (v toplih zimah že konec decembra oz. januarja).
• Možne so navzkrižne reakcije z lešniki in alergeni cvetnega prahu breze, jelše in navadnega gabra.

Cipresovke

• Pri nas je zastopanih več rodov cipresovk z alergenim cvetnim prahom, vendar je samonikel le rod brinov. Najpogostejši sta dve vrsti: vednozelena in arizonska cipresa. Prva ima tanke in valjaste poganjke, s prileglimi luskastimi topimi, temno zelenimi listi, storži so okrogli, oleseneli, sprva svetlo zeleni nato rjavi. Spol cvetov je ločen – cvetni prah se sprošča le iz moških cvetov, ki se na koncu poganjkov razvijejo že jeseni. Arizonska cipresa pa ima stožčasto krošnjo, poganjki, ki so nekoliko bolj debeli kot pri vednozeleni cipresi, pa močno štrlijo v vse smeri. Listi so modrozeleni, prišiljeni in imajo obliko luske. Storži so modrikasto rjavi, s kaveljčastimi grbicami.
• Oprašuje se z vetrom.
• Cvetijo pozimi – pelodna zrna arizonske ciprese so v zraku januarja in februarja, vedno zelene ciprese pa v februarju in v marcu.
• Glavna alergena vednozelene ciprese in arizonske ciprese kažeta visoko stopnjo sorodnosti in sta navzkrižno reaktivna. Možne so tudi navzkrižne reakcije z alergeni drugih vrst cipres ter reakcije s hrano – denimo z breskvijo.

Breza

• Gre za visokoalergeno hitro rastoče, srednje veliko, listopadno drevo z značilno belo srebrno skorjo na deblu in debelejših vejah. Ima značilno obliko z ozko stožčasto krono in povešenimi mladimi vejami. Raste po celi Sloveniji, navadno posamezno ali v manjših skupinah. Cveti hkrati z olistanjem. Moški cvetovi so združeni v podolgovate navzdol viseče mačice, razvijejo se že poleti in prezimijo, medtem ko se ženska socvetja pojavijo spomladi.
• Oprašuje se z vetrom.
• Cvetni prah se v zraku začne pojavljati v sredini marca, višek sezone je v aprilu. Po koncu dolgih zim se sezona pojavljanja cvetnega prahu zaključuje šele v začetku maja.
• Možne so navzkrižne reakcije z nekaterimi vrstami surovega sadja in zelenjave (lešniki, mandlji, jabolka, hruške, slive, češnje, breskve, nektarine, marelice, kivi, paradižnik, zelena, korenček, krompirjevi olupki, paprika, soja) in z alergeni cvetnega prahu jelše, leske, gabra, hrasta, bukve in pravega kostanja. Najpogosteje se alergija kaže kot oralni alergijski sindrom, ki nastopi po uživanju koščičastega sadja in je posledica navzkrižne reakcije s cvetnim prahom breze.

Jelša

• Splošno razširjena drevesna vrsta, katere alergenost je srednje visoka, raste predvsem v nižinah – nad 800 metri jo srečamo le redko. Raste ob dolinskih rekah in potokih, na zamočvirjenih terenih in povsod tam, kjer je podtalnica visoka. Drevo s skoraj vodoravnimi vejami zraste do višine 30 metrov. Listi so enostavni, narobe jajčasti, na vrhu so zaokroženi do izrobljeni, rob je topo nazobčan. Les na zraku postane fluorescentno rdeč. Listi in mladi poganjki so lepljivi. Cveti pred olistanjem, moška socvetja se v zgodnji pomladi podaljšajo v dolge rdečerumene mačice, iz katerih se siplje cvetni prah, ženski klaski se obarvajo temnordeče. Prepoznamo jo po storžkih, ki na drevesu ostanejo čez zimo do poletja, ko na vejah začnejo dozorevati novi plodovi.
• Oprašuje se z vetrom.
• Cvetni prah sive in črne jelše se pojavlja od februarja do aprila, v toplih zimah že v drugi polovici januarja. Zelena jelša cveti v drugi polovici maja in v juniju.
• Možne so navzkrižne reakcije z alergeni cvetnega prahu leske in breze in z drugimi rodovi znotraj reda bukovcev.

NIJZ je za vse, ki se soočajo z alergijami na cvetni prah, na svoji spletni strani pripravil tudi posebno aplikacijo – Dnevnik cvetnega prahu. Ta omogoča beleženje simptomov in prikazuje, katere vrste cvetnega prahu so prisotne v zraku na območju, kjer se nahajate. Napoved cvetnega prahu v zraku pa lahko spremljate tudi na straneh Agencije Republike Slovenije za okolje, kjer dnevno objavljajo biovremensko napoved za vso Slovenijo. 

PREBERITE ŠE: 

10 najbolj nevarnih rastlin