Namen vseslovenskega projekta Tradicionalni slovenski zajtrk je spodbujati uživanje hrane iz lokalnega okolja, pa tudi uživanje zajtrka pri otrocih in mladostnikih, saj jih več kot polovica ne zajtrkuje. V osnovnih šolah in vrtcih sicer vsak dan pripravijo okrog 630.000 obrokov, kmetijsko ministrstvo pa je za plačilo letošnjega tradicionalnega zajtrka rezerviralo približno 110.000 evrov.

Osnovne šole in vrtci ter nekateri drugi zavodi za izobraževanje otrok in mladostnikov pa na današnji dan načrtujejo tudi druge dejavnosti, s katerimi približujejo mladim vsebine s področij kmetijstva, lokalne pridelave in predelave hrane, zdravega prehranjevanja, ohranjanja okolja, samopreskrbe in trajnostnega razvoja.

Ena izmed spremljevalnih aktivnosti projekta je akcija Sejmo semena vrtnin, v okviru katere je pristojno ministrstvo vrtcem in šolam že prejšnji mesec posredovalo zavojčke s semeni, da bi jih otroci posejali in z učitelji spremljali pot rasti do pridelka in priprave hrane.

Podatki o prehrani otrok v vrtcih kažejo, da je lani prejemalo po tri obroke več kot 98 odstotkov vrtčevskih otrok, v letu 2006 je bilo takih otrok 91 odstotkov. V šoli malica več kot 95 odstotkov osnovnošolcev, nekaj več kot 63 odstotkov jih v šoli tudi kosi (leta 2006 jih je kosilo 49 odstotkov), sedem odstotkov osnovnošolcev pa tudi zajtrkuje.

Stanje v vrtcih in osnovnih šolah se, kar zadeva število obrokov, izboljšuje, za srednje šole pa velja ravno nasprotno. Več kot 27 odstotkov dijakov ne uporablja organiziranih načinov prehrane, ki jih nudijo srednje šole (pred štirim leti je bilo takih le štiri odstotke). Največ dijakov si od treh obrokov privošči malico. V letu 2012 je v šolah malicalo 71 odstotkov dijakov (pred štirimi leti še 89 odstotkov).

Statistični urad je pripravil tudi več statističnih podatkov o živilih, ki bodo na mizi ob tradicionalnem zajtrku. Pšenice v Sloveniji ne pridelamo dovolj niti za prehrano ljudi. Lani smo je uvozili več kot 216.000 ton, kar je 26 odstotkov več kot leto prej. V povprečju je Slovenec lani porabil 96 kg moke, medtem ko je povprečni prebivalec EU porabi okrog 110 kg. Prebivalec Slovenije je lani v povprečju pojedel 32 kg namiznih jabolk ali malo več kot pol jabolka na dan. To je več od povprečja v EU (približno 20 kg jabolk na leto).

Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije se stopnja samopreskrbe z mlekom in mlečnimi izdelki v Sloveniji v zadnjih 13 letih giblje med 113 in 120 odstotki. Prebivalec Slovenije popije na leto v povprečju malo več kot 53 litrov konzumnega mleka, v obliki sira, masla, jogurtov in drugih mlečnih izdelkov pa ga porabi še dodatnih 161 litrov, skupaj torej 214 litrov, kar je manj od povprečja v EU.

Samopreskrba z medom je približno 81-odstotna. Povprečna poraba medu na prebivalca na leto je 1,4 kg, s tem spadamo med najbolj sladkosnede, saj ga več v EU porabijo le Grki.

Slovenska gospodinjstva porabijo v zadnjih letih za nakup hrane in brezalkoholnih pijač okrog 14 odstotkov svojih denarnih sredstev. V letu 2012 so četrtino teh sredstev porabila za nakup mesa in rib, 17 odstotkov za nakup kruha in žit, 15 odstotkov za nakup mleka, sira in jajc.