Ris je bil v preteklosti prisoten na celotnem območju Slovenije, dokler ni v začetku 20. stoletja zaradi izgube življenjskega prostora, pretiranega lova in pomanjkanja plena izumrl. Da največja evropska mačka še vedno živi v naših gozdovih, gre zasluga peščici lovcev.

Tem so se v okviru projekta Life Lynx, pri katerem sodeluje 11 partnerskih organizacij iz petih držav, iz Slovenije je to zavod za gozdove, poklonili z dokumentarnim filmom Risova pot. Premierno ga bodo prikazali danes ob 11. uri v ljubljanskem Kinodvoru.

V filmu nastopajo risi ljubljanskega živalskega vrta, kjer tudi sicer sodelujejo z znanstveniki. Risi, ki jih imajo v živalskem vrtu, so npr. že preizkušali različne dišave na posebnih krtačkah za mačke, kjer se risi radi podrgnejo ter pustijo gensko sled, svoje dlake. Z analizo DNK iz dlake lahko znanstveniki ločijo rise med seboj, jim v naravi sledijo in jih tako proučujejo, so navedli v ZOO Ljubljana.

"V ogradi risov so znanstveniki proučevali tudi izrabo prostora risov v naravi ob pomoči posebnih granul, ki so jih dodajali v hrano. Risi granule iztrebijo in po iztrebkih lahko znanstveniki sledijo posameznemu risu ter ugotavljajo velikost in njihov način izrabe prostora," so še pojasnili v ZOO Ljubljana, ki bo risom z različnimi dogodki poklonil cel teden.

Evrazijski ris je ogrožena vrsta v Evropi, ki je zavarovana tako na ravni držav kot tudi habitatne direktive. Glavne grožnje ohranitvi risa so ilegalni lov in razdrobljenost habitata, ki ovira migracije živali. Poleg tega pa neusklajeni monitoringi in razlike v upravljanju s populacijami onemogočajo koordiniran pristop k reševanju trenutne situacije, piše na spletni strani projekta.

Namen projekta je uskladitev monitoringa, upravljanja in ohranjanja evrazijskega risa s pomočjo sodelovanja različnih pristojnih organizacij na območju treh populacij risa v Evropi. Cilj je vzpostavitev skupne strategije na meddržavnem in populacijskem nivoju. Projekt, vreden 2,32 milijona evrov, se je začel julija lani, potekal bo tri leta.

Cilj projekta Life Lynx je rešitev dinarske populacije risa pred ponovnim izumrtjem s pomočjo nove doselitve iz Romunije in Slovaške. Doselitev risov iz stabilnejše populacije je namreč edina možnost preživetja te največje evropske divje mačke. Pri nas je sicer okoli 20 risov, v okviru projekta jih bodo po načrtih k nam preselili 14.

Ris je plenilec, ki lovi iz zasede. Njegov plen so predvsem srne, gamsi, mufloni in jeleni. K ostankom uplenjene živali se vrača več dni. Dnevno potrebuje dva kilograma mesa. Samci so večji in močnejši od samic, tehtajo pa do 30 kilogramov.

Razen v času parjenja je ris samotar. Samica po dveh mesecih v skalni votlini ali rovu skoti dva do tri mladiče, ki jih ob nevarnosti podobno kot domača mačka prenese drugam. Mladiči so po 10 mesecih sposobni samostojnega življenja, spolno dozorijo pri dveh letih, življenjska doba pa je 16 do 18 let, piše na spletni strani ministrstva za okolje in prostor.