Odgovor na dlani: kdo je pametnejši – mačke ali psi?

Znanstveniki so našli odgovor na vprašanje, kdo je pametnejši: mačke ali psi. Njihove inteligence niso merili s posebnimi testi, temveč so prešteli število nevronov v njihovi možganski skorji.

Ljubitelji mačk in psov so si že dolgo v laseh glede vprašanja, čigav hišni ljubljenček je pametnejši. Ljubitelji mačk vztrajajo, da so mačke pametnejše, saj znajo odlično loviti, se same čistijo in potrebo opravljajo v posebnih mačjih straniščih ali celo v človeških straniščih. Prav tako so bolj zmerne pri prehranjevanju kot psi. Ljubitelji psov trdijo, da so njihovi hišni ljubljenčki pametnejši, saj jih je izredno lahko šolati in naučiti številnih zadev, ki pomagajo ljudem (vodijo slepe, zbirajo živino, izvohajo eksplozivne snovi in droge, pod ruševinami najdejo preživele hudih potresov). Imajo pa še odličen spomin in zelo dobro razumejo človeško mimiko in jezik.

Vsakršno naštevanje neverjetnih lastnosti je zaman, vztrajajo znanstveniki, ki jih povzema Washington Post. Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Frontiers in Neuroanatomy, je razkrila, da je inteligenca odvisna od števila nevronov v možganih. In pri tem zmagajo psi. »Psi imajo dvakrat višje število nevronov kot mačke,« je pojasnila Suzana Gerculano-Houzel.

Medved ima pamet mačke

Je število nevronov odvisno od velikosti možganov? To je nekaj, kar bi lahko razveselilo ljubitelje mačk, a Gerculano-Houzlova je pojasnila, da ne. V raziskavo so bili zajeti možgani psa, mačka, papagaja, munga, rakuna, hijene, afriškega leva in rjavega medveda. Čeprav so bili možgani rjavega medveda trikrat večji od pasjih možganov, je pes imel več nevronov. Rjavi medved se je po številu nevronov bolj približal mački, ki pa ima kar desetkrat manjše možgane.

Pri mački so v možganski skorji našteli 250 milijonov nevronov, pri psu pa 530 milijonov. Število se morda zdi veliko, a je proti človeškim možganom, ki se lahko pohvalijo s 16 milijardami nevronov, majhno. Po številu nevronov se je psu najbolj približal rakun, ki naj bi bil po pameti celo bolj podoben manjšemu primatu.

Avtorji raziskave so opozorili, da so razen dveh pasjih možganov, od vsake živalske vrste preučevali zgolj ene možgane, kar lahko vpliva na rezultate. Veterinarska genetičarka na MIT, Jessica Perry Hekman, je še dodala, da so razlike lahko tudi med živalmi, ki so živele v divjini in v živalskem vrtu. Slednje naj bi bile pametnejše od svojih divjih vrstnikov.

T. S. P.

Specialistka za digitalne vsebine in novinarka tiskane izdaje.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE