Podpora je namenjena čebelarjem, ki jim je nastala škoda zaradi neugodnih vremenskih razmer v letošnjem letu, zaradi katerih je prišlo do zmanjšanja medenja.

Do pomoči so upravičeni tisti čebelarji, ki so imeli konec junija prijavljenih najmanj 20 čebeljih družin. Podatke za odločanje o pomoči bo pridobila Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja pred začetkom roka za oddajo vloge od Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Odlok o finančni pomoči čebelarjem bo objavljen v petek v uradnem listu. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja pa bo do 10. oktobra vsem vlagateljem, ki izpolnjujejo pogoje, poslala predtiskane vloge za finančno pomoč za nadomestilo škode v čebelarstvu, so sporočili s kmetijskega ministrstva.

Ker se pomoč dodeljuje po pravilu de minimis, je lahko najvišji skupni znesek dodeljenih pomoči v obdobju treh proračunskih let, ki se odobri in izplača kmetijskem gospodarstvu oziroma enotnemu podjetju, največ 15.000 evrov.

Po ocenah Čebelarske zveze Slovenije je letos pridelava na panj dosegla le dobro tretjino dolgoletne povprečne pridelave, ki se upošteva pri izračunu pavšalne ocene dohodka na panj.

Povprečna pridelava na panj, ki se je doslej upoštevala pri izračunih za pavšalno oceno dohodka v Sloveniji, je 18 kilogramov na panj. Na osnovi podatkov 50 avtomatskih tehtnic pa bo letošnja pridelava na panj dosegla le 6,7 kilograma.

Že spomladanska izzimitev, ko čebelja družina iz stanja relativnega mirovanja prehaja v stanje velike aktivnosti, je bila približno 30 odstotkov slabša kot običajno. Poleg tega je pozeba uničila prvo spomladansko cvetje, ki je osnova za dober razvoj čebel spomladi in kasneje za proizvodnjo medu. Čebele so se tako slabše razvijale in pripravile na kasnejše paše.

Paša na oljni ogrščici in spomladanska paša na cvetju in sadnem drevju je bila letos skromna in čebele presežkov niso uspele nabrati. Zlasti v času cvetenja oljne ogrščice je bilo ves čas slabo vreme. Pozneje je to pašo dodatno uničila še pozeba.

Akacija je v pozebi utrpela toliko škode, da ni medila. Cvetela sicer je, vendar je bilo donosov le toliko, kot so čebele kasneje porabile zase. Enako velja za lipovo in kostanjevo pašo. Paša na jelki ali hoji kot zadnja v čebelarski sezoni, če je ritem vremena pravi, pa se letos sploh ni pojavila.

Edina paša, kje so čebele uspele nabrati nekaj presežkov, je bila smrekova paša. Ta je bila povsod po državi, kjer rastejo smreke, povprečna.