Tuš je v petek ob predstavitvi projekta v Celju dejal, da si v družbi prizadevajo potrošnike ozavestiti o spoštovanju lokalno pridelane hrane in tako pripomoči k zmanjšanju zavržkov hrane.

Že v tradicionalni kuhinji so manjši krompir porabili za praženega, nedeljske juhe ni bilo brez krivega korenja iz vrta, ki so ga najmlajši pojedli še preden je bila juha kuhana, zeljno glavo nepravilne oblike so dodali solati, iz krive hrenove korenine so naredili omako, velika črna redkev pa je bilo koristno uporabljena v solatah, je dejal Tuš in dodal, da se kupec naravno drugačnih pridelkov zaveda, da so ti zrasli v slovenski zemlji, ki jo zaznamujejo geografske značilnosti v naravnih pogojih.

Pojasnil je, da se izdelki pod oznako Naravno drugačni nanašajo na zelenjavo slovenskih pridelovalcev, ki se zaradi nepravilnih oblik, dolžin, velikosti, mase ali premera razlikuje od tiste, ki so jo potrošniki vajeni, vendar je enako kakovostna in okusna, praviloma pa bi že pri pridelovalcih romala med odpadke.

Poudaril je še, da se skupaj s pridelovalci, ki sodelujejo v projektu Slovensko s podeželja in pridelujejo zelenjavo za Tuš, prizadevajo doseči, da bi sejali pridelke sukcesivno, torej z zamikom, ter različne sorte v različnih pokrajinah vse od Primorske do Prekmurja, s čimer bi podaljšali sezono slovenskih pridelkov od zgodnje pomladi do zime.

Predstavnica Kmetijske zadruge Sloga iz Kranja Marija Mehle je dejala, da zadruga sodeluje v projektu in da skušajo prodati tako prvovrstno zelenjavo, kot tudi drugovrstno, s katero ni nič narobe.

"S takšnim pogledom na kakovostno pridelano hrano pomagamo kmetom, da lahko naslednje leto vnovič kupijo ves material za pridelavo, omogočijo kmetiji obnavljanje, svojim otrokom pa delovno mesto na kmetiji. Naša hrana je odlična, zato si tudi zasluži, da jo cenimo," je še dejala Mehletova.