Vrtičkarji avgust že od nekdaj doživljajo kot prelomni mesec. Seveda ne zaradi morebitnih preobratov v vremenu, kakršen je te dni nastop tropskih temperatur, temveč ker se takrat rastlinski svet po poletni dremavici ponovno prebudi. Sadjarji pravijo, da je avgusta les spet v soku, lubje se zlahka loči od njega in čas je pravšnji za poletno cepljenje. Avgusta začnemo rezati potaknjence vrtnic, drugih olesenelih rastlin, nageljčkov, razmnožujemo jagode iz živic, sejemo motovilec in druge prezimne vrtnine – in hočeš nočeš nam pogled malo že odnese dol proti zimi.

Sadovnjak

Za avgustovsko cepljenje sadnega drevja sta primerni tehniki, ki se razlikujeta od spomladanskega cepljenja. To sta T-okulacija in ploščičasta okulacija. T-okulacja je se obnese od srede avgusta do začetka septembra, ploščičaste okulacije pa se lahko lotimo že kakšna dva tedna prej. Oba načina sta primerna predvsem za cepljenje tanjših, do dober centimeter debelih podlag ali za precepljanje enako debelih vej že obstoječega drevesa z drugo sorto. Pri obeh tehnikah cepiče s po enim spečim očesom režemo s sveže nabranih, za svinčnik debelih enoletnih poganjkov želene žlahtne sorte. Oba načina sta primerna tudi za okrasna drevesa in vrtnice. Če je pred cepljenjem suša, podlage nekaj dni prej zalijemo, da pretakanje sokov oživi. Sicer pa je še vedno čas, da odstranimo kakšen odvečen navpični poganjek v krošnji sadnega drevesa ali da upognemo enoletne poganjke.

Sicer pa avgusta obiramo slive, breskve, hruške in zgodnja jabolka. Poznejše sorte se še veselo debelijo in pri obloženih drevesih moramo veje nujno podpreti.

Če smo živice, s katerimi naše vrtne jagode zavzemajo sosednji prostor, že sproti potikali v lončke, da so se v njih lepo ukoreninile, jih bomo lahko kmalu presadili na novo gredico. Tam kjer živice še niso ukoreninjene, pa je pa je skoraj prepozno, da bi se ulončevanja lotili šele zdaj, saj morajo biti pred zimo že dobro vraščene in okrepljene. Lahko pa avgusta posadimo večje ulončene sadike, ki jih kupimo v vrtnariji. Sadimo jih v rahla in dobro prehranjena tla 30 centimetrov narazen. Potem moramo gredico redno namakati, enako pa velja tudi za druge sadne rastline, tudi obstoječa manjša drevesa, če bodo visoke temperature brez padavin vztrajale.

Okrasni vrt

Za mnoge okrasne rastline so poletni meseci z visokimi temperaturami, temperaturnimi nihanji in neurji naporni, zato ne smemo pozabiti na redno, enakomerno zalivanje zjutraj ali zvečer in redno dognojevanje. Tako okrasnim kot drugim rastlinam v primeru toče pomagamo tako, da jih, potem ko obrežemo poškodovane dele, poškropimo z izdelki iz alg, ki vsebujejo aminokislinske in vitaminske komplekse. Enako pomoč uporabimo tudi pri poškodovanih ali drugim stresnim razmeram izpostavljenih vrtninah. Okrasne rstline na vročem poletnem soncu zalivamo z gnojilom, ki vsebuje več kalija (za krepitev) kot dušika (za rast). Sezonske zasaditve v koritih nam bodo rastle dalj v jesen, če bomo redno odstranjevali odcvetele cvetove. V tem mesecu lahko še vedno sejemo dveletnice, če smo to naredili bolj zgodaj, pa jih lahko že presadimo na stalno mesto.

Če zelo pohitimo, lahko še posadimo čebulnice, ki bodo zacvetele jeseni, za vse spomladi cvetoče pa s saditvijo počakajmo konec meseca. Se pa čimprej odpravimo v vrtne centre, dokler je ponudba čebulic najboljša. Konec poletja lahko sadimo trajnice, ki smo jih kupili v lončkih, vendar raje počakajmo, dokler najhujša vročina ne popusti (velja tudi za delitev trajnic). Posajenih ne pozabimo redno zalivati.

Avgusta lahko delimo bradate perunike, maslenice, trajni mak, proti koncu meseca ali septembra pa potonike. Vendar moramo biti pripravljeni, da bodo slednje morda ponovno cvetele šele čez dve leti, saj so silno občutljiv e na presajanje. Sadimo lahko tudi žive meje iz iz glavcev in okrasne iglavce, režemo žive meje, cepimo vrtnice, trato pa pognojimo z gnojilom, ki vsebuje malo dušika, pa zato več kalija.

Zelenjavni vrt

Nekatere zelenjavne gredice so že prazne, priporočljivo jih je čimprej nameniti novemu posevku, saj neporasla tla hitreje preraste plevel, poleg tega pa je živalski svet v njih izpostavljen poletni pripeki in zbijanju zaradi padavin. Odločimo se lahko za zgodnjo setev zimske zelenjave ali pa posejemo rastline za zeleno gnojenje, ki jih bomo po nekaj tednih pokosili in z njimi naravno obogatili tla. Posejemo lahko facelijo, oljno redkev, belo gorjušico, perzijsko in aleksandrijsko deteljo ... Z njihovo pomočjo si bodo tla opomogla do naslednje setve vrtnin. Če ten na določeni gredici do pomladi ne mislimo več sejati, zelenega gnojila ne kosimo, saj bo zelenje uničila prva jesenska slana.

Če smo se odločili za setev zelenjave, v začetku avgusta še sejemo kitajsko zelje, nato pa cel mesec zimsko solato, ohrovt, blitvo, špinačo, motovilec, pa tudi korenček in redkvico. Konec meseca pričnemo s sajenjem čebulčka majski srebrnjak.

Sicer pa opravljamo redna opravila (okopavanje, zalivanje, zaščita z zastirko) in sproti pobiramo pridelke. Pri visokem paradižniku pa lahko zdaj že odstranimo vrh, saj s tem plodovi normalno dozorijo.