Kmetje so na avstrijske nakupe slovenske zemlje ob meji, predvsem v Apaški dolini, opozorili že prejšnjega kmetijskega ministra Dejana Židana, na bojazen, da bodo domači kmetje ostali brez zemlje, ki je naprodaj, pa zdaj opozarjajo tudi novo ministrico Aleksandro Pivec.

Kot je na srečanju z njo prejšnji teden opozoril predsednik pomurske kmetijsko-gozdarske zbornice Franc Küčan, Avstrijci vse bolj pritiskajo, saj so pri njih kmetijska zemljišča nekajkrat dražja, ker so vsi kupci enakopravni, pa so Avstrijci v veliki prednosti.

"V Avstriji kmet ob osmih potrka na vrata pri svoji banki in ima ob dveh popoldne že odobren milijon evrov ugodnega posojila za nakup, če je na primer njegova kmetija vredna dva milijona. Kot vemo, mora prijavitelj zemljo plačati v 30 dneh, pri nas pa se postopki za pridobitev posojila vlečejo," pravi Küčan.

PREBERITE ŠE: V zadnjih 25 letih kar 85.000 hektarjev kmetijskih zemljišč manj

Sašo Peček, predsednik Kmetijske zadruge Radgona, ki pokriva območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, temu pritrjuje. Kot je povedal, v slovenskem merilu sicer ne gre za veliko zemlje, v Apaški dolini, kjer je nekaj čez 2000 hektarjev zemlje, pa je po njegovi oceni že več kot desetina zemlje prešla v avstrijske roke, saj so je nekaj dobili tudi pri denacionalizaciji.

"To se dogaja že kakšni dve leti, kupujejo zlasti parcele, ki so nekoč spadale pod Avstrijo, največja težava pa je, ker imajo enako prednostno pravico za nakup kot slovenski državljani, nekateri Avstrijci so tudi že pridobili slovenski status kmeta, čeprav ne vemo, kako je to mogoče," pojasnjuje Peček.

Navaja tudi aktualni primer dveh parcel, kjer so za nakup prijavljeni več slovenskih kmetov z Apaškega polja in od drugod, avstrijski kmetje, Sklad kmetijskih zemljišč in Kmetijstvo Črnci. Pečku se ne zdi normalno, da imajo Avstrijci prednost nakupa pred slovenskim skladom in podjetjem, slišal pa je tudi, da dobi avstrijski kmet zelo ugodna posojila prav za nakup zemlje v tujini.

"Želimo, da naša država ukrepa, da bi imel naš kmet vendarle neko prednostno pravico, ker na ceno pač ne moremo vplivati, čeprav bi zemljo kupili številni naši kmetje. Menda je kriva evropska zakonodaja, po kateri imamo vsi enake pravice, vendar je to za nas slabo. Poleg tega pa avstrijski kmetje škropiva in semena vozijo iz Avstrije, kjer imajo tudi izdelke, ki so pri nas prepovedani," še pravi Peček.

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so pojasnili, da pripravljajo nove strateške usmeritve, ki bodo izoblikovane v novi resoluciji o strateških usmeritvah za kmetijstvo in živilstvo po letu 2020.

PREBERITE ŠE: Podnebne spremembe zahtevajo prilagoditev kmetijske proizvodnje 

"Šele sprejeta resolucija bo podlaga za izoblikovanje potrebnih vsebinskih sprememb zakonodaje, zato je o morebitnih vsebinskih spremembah na področju zemljiške politike javno še prezgodaj govoriti," pravijo na ministrstvu in dodajajo, da bodo pri prenovi predpisov poskušali odgovoriti tudi na te probleme, pri čemer pa bodo morali slediti splošnim načelom EU o prostem pretoku kapitala, blaga in storitev.

Da bi lahko konkurirali Avstrijcem, kmetje v okviru regionalnega razvojnega oz. t. i. ribniškega sklada predlagajo ustanovitev fundacije, prek katere bi lahko kupovali zemljišča.