Med čakanjem, da se tla osušijo, sejmo v lončke

Dva dni pred začetkom pomladi je celinsko Slovenijo marsikje spet prekrivala snežna odeja. Verjetno je že danes ni več, a je svoje dodala h krepko premočenim tlom na vrtovih. Predvsem to, ne samo nizka temperatura tal, je razlog, da bo treba prve setve in sajenje sadik, ki se jim posvečamo v nadaljevanju, najbrž pomakniti krepko v april. Vseeno pa lahko nekatere vrtnine posejete v lončke in niti ni treba, da so na toplem.

Najprej opazujmo vrtno prst. Prvo in osnovno pravilo je, da nikoli ne obdelujemo mokrih tal, temveč vedno počakamo, da se osušijo. Primerno suha je zemlja takrat, ko se ne oprijema več obutve in orodja. Tudi ustaljeni datumi setev, ki so znani iz ljudskega izročila, nam spričo muhaste narave ne pomagajo veliko, če so tla neogreta. Za stročnici grah in bob, špinačo, redkvico in zgodnje sorte solate velja, da jih sejemo ali sadike presajamo na prosto, ko se ogrejejo vsaj na 5 °C.

Grah – Z zgodnjo setvijo graha se izognemo ušem na poganjkih in pepelasti plesni. Setve v marcu dajo pridelek v maju, aprilske pa v juniju. Lahko ga sejemo v 15 cm široke pasove tako, da so semena po 5 cm narazen, med pasovi pa je 30 cm razdalje. Sejemo ga lahko tudi v ravno vrsto v jarčke ali posadimo po nekaj semen na kupček. Po navodilih na semenskih vrečkah naj bi seme pokrili s 3 do 5 centimetri zemlje. Če bomo sejali globlje, bodo ptice, ko bodo rastlinice odgnale, težje izkopale zrna. Ta zelo dišijo tudi poljskim miškam, a le, dokler ne začnejo kaliti, zato je smiselno v zemljo dati že nakaljena. Letos pa bo dobrodošlo, če grah posejemo kar v lončke v substrat za setev, v vsakega po 5 semen 3 cm globoko. Klitje pospešimo, če jih namočimo v čaju iz kamilic. Prostor, kjer temperature niso višje od 15 °C, bo za grah najprimernejši. Ko se bo zemlja dovolj osušila za obdelavo, bomo rastlinice presadili na prosto.

!!galerija!!


Bob – Bob sejemo na stalno mesto najpoz­neje do začetka aprila ali pa v tem času posadimo sadike v lončke enako kot grah in jih pozneje posadimo na gredice. Potrebuje nekoliko več dušika kot grah in fižol, zato ga pridelujemo na drugi poljini, tam, kjer smo tla gnojili s hlevskim gnojem lani. Dobro je vedeti, da razvije močne, bujne rastline, ki jim prija tudi ogrinjanje, zato naj bodo vrste pol metra, posamezne rastline v vrsti pa vsaj za ped narazen. Ker je lepa rastlina, nam bo v veselje tudi na balkonskem vrtičku v koritih.

Vezava dušika – Stročnice (fižol, grah, bob, čičerka) so skupina vrtnin, ki s pomočjo simbiotskih bakterij iz rodu Rhizobium vežejo dušik iz zraka. Te bakterije so v gomoljčkih na koreninah. Dušik dajejo na razpolago rastlini, v zameno pa od nje dobijo organske snovi. Če so v tleh ugodne razmere za bakterije in rast korenin, lahko dušik ostane v tleh na razpolago rastlinam, ki sledijo stročnicam. Te zato samo porežemo, korenine pa pustimo v tleh. Da bakterije ohranimo, morajo biti tla živa. Čim manj uporabljajmo škropiva in mineralna hranila. Tla okoli rastlin moramo vzdrževati rahla, zračna in brez plevelov. Stročnice, z izjemo boba, gredo v triletnem kolobarju na zadnjo poljino, tisti del, ki smo ga s hlevskim gnojem pognojili pred dvema letoma.

Špinača – Tudi špinača je med najzgodnejšimi spomladanskimi setvami, najbolje jo je sejati neposredno na gredo, v letih, kakršno je letošnje, ali tam, kjer imamo težave s polži, lahko sadike vzgojimo v lončkih in jih nato s koreninsko grudi presadimo na gredice. Priporočljivo je sejanje špinače v vrste, kar izboljša prezračenost, prepreči razvoj bolezni in omogoča nujno rahljanje tal. Seme sejemo v manjši jarek, od 2 do 3 cm narazen, med vrstami naj bo 30 cm. Majhna razdalja med semeni pripomore k enakomerni rasti vzkaljenih rastlinic, vendar jih bomo pozneje razredčili na razdaljo 15 cm.

Vse rastline iz družine lobodovk so zelo občutljive na kratek kolobar, zato na isto površino ne spada nobena izmed vrtnin iz te skupine najmanj tri leta. Poleg blitve, špinače in lobode so v tej skupini še pese (tudi rdeča pesa) ter amarant in kvinoja. Imajo veliko sposobnost kopičenja dušika v obliki nitratov v listih, ki v prehrani niso zaželeni, zato jih moramo gnojiti zmerno. Dovolj hranil jim zagotovimo z rednim rahljanjem tal.

Solata – Minimalna temperatura zemlje za setev zgodnjih solat je 5 °C, enako velja za presajanje sadik na prosto. Razširjeno je pokrivanje gredic s kopreno, vendar ta zavaruje sadike pred mrzlim zrakom, pri kaljenju semena pa ne pomaga, saj zemlje ne ogreje. Za najzgodnejše pomladno sejanje sta od mehkolistnih solat primerni sorti atrakcija in majska kraljica, ki ju lahko pridelujemo tudi jeseni. Spomladi majsko kraljico sejemo do začetka, atrakcijo pa do sredine aprila. Od krhkolistnih sort sejemo najprej braziljanko, ameriško rjavko, bistro, vegorko in posavko (zadnje tri so prezimne sorte, ki jih lahko za pobiranje pomladi sejemo že jeseni). Za najzgodnejše setve je dobro uporabiti čim bolj novo seme, saj bo kalitev uspešnejša. 

J. B.

Odgovorna urednica Delaindom, poznavalka vrtnih tem in ljubiteljica rastlinskega sveta.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE