Ja, 20. februarja smo, po raznih socialnih omrežjih pa že nekaj tednov krožijo fotografije platojčkov in lončkov, zasejanih s paradižnikom in papriko … seveda ne smem pozabiti čilijev, teh pekočih ali malo manj pekočih, zame tudi zelo dekorativnih plodov, ki so zadnja leta v Sloveniji povzročila pravo čilimanijo.

Čas setve čilijev, paprike in jajčevcev prihaja te dni, paradižnik pa bomo sejali šele čez nekaj tednov. Se sprašujete zakaj »tako pozno«? Pa gremo po vrsti.

Kakšna mora biti sadika ob presajanju na gredo

Ob presajanju na stalno mesto morajo biti sadike čokate in krepke, velike približno kot vaša dlan. Ob tej velikosti imajo razvitih šest do osem listov. Deli stebla med listi morajo biti kratki in ne izdolženi. Listi morajo biti temno zelene barve in ne svetlo zelene ali celo že rumene.

Velikokrat spomladi opazujem ljudi, ki kupujejo sadike vrtnin v velikih vrtnarskih centrih. Vsakič se ponavlja enak prizor. V nakupovalnih vozovih pristanejo velike sadike – četudi vidno »pretegnjene«, kot pravimo po domače, bledičnih listov, ampak so pa veliiike! In ja, mnoge že cvetijo, in glej ga zlomka, nekatere nosijo že majhne plodove! In tudi pri gojenju sadik doma ljudje težijo k takšni sadiki.

Kaj se v resnici dogaja, če posadimo na prosto takšno sadiko? Ko rastline presadimo, potrebujejo vso svojo energijo najprej za razrast koreninskega sistema. Le če bo ta dobro razvit in močan, bodo rastline pozneje krepke in tudi zdrave – odporne na bolezni in škodljivce. Če sadike, ki jih presajamo na prosto nosijo že cvetove ali celo plodove, se seveda del energije usmerja v njihov razvoj. Tako rastlina porablja energijo za oboje, za korenine in za plodove in cvetove. Ker pa energije ni dovolj za vse to, se ne razvije dovolj močan koreninski sistem, cvetovi in plodovi pa ali odpadejo ali pa se plodovi ne razvijejo dovolj.

!!galerija!!

Kdaj presajamo na prosto

Paprike, jajčevce, čilije in paradižnike presajamo na prosto šele takrat, ko se ozračje in prst dovolj ogrejeta in ko ne grozijo več nenadne slane. To je v večjem delu Slovenije okoli 15. maja – po ledenih možeh. Na obali lahko dva ali tri tedne prej, na višjih gorenjskih legah pa dva tedna pozneje.

Če prehitevamo, ne naredimo nič. Korenine čepijo v prehladni prsti, strah, da pride nepričakovana zmrzal, nas prisili v redno spremljanje napovedi in pokrivanje in odkrivanje posevkov. Rastline pa životarijo in porabljajo energijo za golo preživetje. Kasneje so izčrpane, bolj dovzetne za vse vremenske neprilike, kot tudi za bolezni in škodljivce.

 Začnimo od zadaj

Paprika in jajčevec potrebujeta od setve do presajanja na prosto 10 do 12 tednov, paradižnik pa 6 do 8 tednov. Na podlagi teh podatkov si lahko sami preprosto izračunate pravi datum setve. Naj pomagam: papriko in jajčevec sejemo v celinskem podnebju v notranje prostore okoli 20. februarja, paradižnik pa okoli 20. marca.

Izkušnje z mojega vrata: za dlan velike čvrste in čokate sadike, posajene na prosto po 15. maju, prehitijo v rasti in rodnosti tiste sosedove, ki so bile posajene na prosto prekmalu in ki so bile dvakrat ali celo tri krat višje od mojih.

Kako do krepkih sadik

Izdolžene in betežne sadike so posledica prezgodnje setve in neprimernih razmer. Zaradi prezgodnje setve sadike dosežejo optimalno velikost že kak mesec prej, preden so na prostem ustrezne razmere za presajanje. Počasi jim zmanjkuje hrane, lončki postajajo premajhni, ob vsem tem pa so prostori pretopli in premalo svetli (četudi je to okenska polica, je v tej fazi rasti svetlobe premalo). Poganjki postajajo vedno bolj izdolženi, saj iščejo svetlobo. Stres povzroči tudi oblikovanje cvetov.

Da bodo sadike res krepke in zdrave, moramo upoštevati nekaj pravil:

• Seme posejemo v sejalne pladnje v substrat, namenjen setvam. Med semenom naj bo vsaj 1 cm razdalje, da kasneje posevek ne bo pregost.
• Paprika potrebuje za dober vznik temperature od 22 do 25 °C, paradižnik od 20 do 22°C. Zato setvene pladnje postavimo blizu izvora toplote. Svetloba v tej fazi ni potrebna.
• Po vzniku pladnje postavimo na svetlo in malo manj toplo mesto. Od 18 do 20 °C bo dovolj. Okenske police so ravno pravšnje.
• Ko se klični listi postavijo v vodoraven položaj, sejančke previdno presadimo vsakega v svoj lonček premera 10 ali več cm. S tem spodbudimo razvoj koreninskega sistema. Uporabimo substrat, namenjen za presajanje. Sadimo globoko vse do kličnih listov.
• Z vsakim na novo razvitim listom naj bo temperatura nižja za dve stopinji. Ker je težko po stanovanju iskati primerne prostore in sadike prenašati, si pomagamo z delnim odpiranjem oken in rednim zračenjem.
• Aprila, ko se ozračje ogreje na 18 °C, sadike čez dan prenesemo na prosto. Mesto naj bo zavetno in ne na neposrednem soncu. Ponoči jih umaknemo na toplo. Pravimo, da sadike utrjujemo.
• Redno zalivamo, da se substrat ne presuši.