Čeprav se je na vrtnariji, kar se tiče obiska v primerjavi z mesecem majem, dodobra umirilo, nam dela ne zmanjka. Ponavadi v tem času že premišljujemo za naprej za naslednjo sezono, pripravljamo nove stvari, načrtujemo, pospravljamo...Na zelenjavne gredice pa je potrebno posaditi vrtnine, ki jih bom pobirala v jeseni in pozimi.

Opažam, da veliko vrtičkarjev v tem času, ko so gredice popolnoma zasajene, pozabi na vrtnine, ki nam polnijo krožnike v jeseni in pozimi. 

Vrtičkarji mnogokrat potarnajo, da nimajo več prostora na vrtu, ko jih pri nakupovanju spomnim, da je sedaj čas tudi za pozne sorte zelja in cvetače, ki jih bomo jedli v jeseni, za listnate in brstični ohrovte, ki bodo naša super hrana pozimi, za jesenske in zimske sorte radičev, za kolerabo, jesensko endivijo. Ja, to se zelo rado zgodi, če nimamo narejenega setveno sadilnega načrta. Zato so mi vsi, ki so naročili izdelavo Kolobarčka, tako zelo hvaležni.

!!galerija!!

Ravno nekaj dni nazaj je prišla po nakup sadik moja zvesta stranka Lučka. Tako kot ponavadi, tam okoli druge ure popoldan, z zeleno mapico pod pazduho in veliko nakupovalno košaro v drugi roki. »Kako fajn je ta načrt, Jerneja! Samo odprem ga in pogledam, kaj moram posaditi in posejati in koliko sadik potrebujem in grede so res ves čas polne!«, je dejala že ne vem kolkič in mi ponovno pobožala dušo.

Lučka je včasih prihajala na vrtnarijo samo po okrasne zelnate trajnice. Okolico svoje hiše malo izven Ljubljane sta z možem skrbno uredila in vsako leto je Lučka še kaj dodala. Lansko pomlad pa je izrazila željo, da bi imela tudi zelenjavni vrt. Povedala mi je, da ne ve o gojenju zelenjave popolnoma nič in da bi želela pomoč. Ura svetovanja je minila, kot bi trenil in Lučka je bila še bolj navdušena in željna čim prej začeti. Zmenili sva se, da ji naredim sadilno setveni načrt – Kolobarček, in odhitela je iz vrtnarije opremljena z vsemi tremi vrtnarskimi priročniki, ki sem jih spisala. Čez teden dni se je vrnila in ponosno povedala, da je prebrala vse tri priročnike in da je sedaj čas, da začne z deli. Nato je celo leto prihajala z načrtom v rokah na vrtnarijo po sadike, in neznansko ponosna sem bila na njo, ko mi je z nasmeškom do ušes kazala slike njenega vrta in pridelkov. Sedaj vrtnari že drugo leto in z istim načrtom prihaja po sadike.

Nikar torej ne pozabite najti nekaj prostora tudi za zelenjadnice, ki jih boste pobirali v jeseni in preko cele zime. Saj veste, kako zelo je dobrodošla doma pridelana zelenjava v tistih hladnih dnevih.

Sama sem na mesta, kjer sem ravnokar pobrala grah in bob posadila glavnati, listnati in brstični ohrovt. Ta teden pa bom še na drugo gredo posadila nekaj sadik pozne sorte zelja. Jesenski radič palla rosa 2 sem posadila na mesto, kjer sem pobrala solato, družbo mu bo delal že bujno rastoči nizek stročji fižol. Endivija je našla prostor med listnatim in brstičnim ohrovtom, saj jo bom pobrala prej, preden se bodo rastline slednjih razrasle in potrebovale več prostora. Prvič sem poskusila s sadikami podzemne kolerabe. Torej nisem sejala seme na gredo, ampak sem kupila sadike. Bom povedala, kako se je obneslo.

Tudi na ostale rastline nisem pozabila. Prevrelka iz gabeza, ki sem jo naredila dva tedna nazaj, se je nehala peniti, kar je znak, da je zvarek narejen. Liter tekočine sem precedila, dolila deset litrov vode in zalila vse plodovke, od kumar, bučk, paprike, jajčevcev, feferonov, paradižnikov do mehiških zelenih paradižnikov, andske jagode, pepina in še ribez in maline so dobili svoj delež.

Gabez vsebuje veliko kalija, ki je rastlinam še kako zelo potreben tako za splošno vitalnost, kot na kakovost cvetov in plodov. Zato vsako leto naredim iz njega tekoče gnojilo po naslednjem receptu:

Za pripravo gnojila – rečemo mu tudi prevrelka, uporabimo deževnico ali postano vodo. Posoda, v kateri jo pripravljamo, naj bo lesena ali plastična, nikakor ne kovinska. Rastline narežemo na manjše kose in prelijemo z vodo, najbolje v razmerju 1 kg zeli na 10 l vode. Vsak dan premešamo. Tekočina bo začela vreti in se peniti, tudi vonj bo močan. Če na začetku koprivam primešamo še nekaj kamilic ali baldrijana, bo kasneje vonj ob vretju tekočine milejši. Ko se zvarek neha peniti, je primeren za uporabo. S tekočino razredčeno 1:10 zalivamo po tleh.

Sicer pa je vrt na pravi poti do obilja. Vsak dan pobiram solato, režem liste radiča, obtrgujem liste blitve in stebelne zelene, tudi stročji fižol je že prave velikosti, da o kumarah, tako tistih ljubkih mehiških, okroglih rumenih tipa kristalno jabolko, kot »navadnih« sploh ne govorim, kako sem se jih razveselila! In te prve so najslajše, mar ne?!