Ta meni tako ljuba zelenjadnica je večkrat prezrta. Tudi v spomladanski sezoni, ko na vrtnariji ponujam sadike zelenjadnic, le redko kdo povpraša za njo. Ker sem čisto navdušena nad jedmi, ki jih lahko pripravim iz zelene, vsako leto znova in znova med vrtičkarskimi nasveti ob prodaji sadik delim še recepte za zeleno. Čisto vsako stranko navdušim, saj naslednje leto pridejo ljudje po sadike s seznamom, na katerem je tudi zelena. Ja, vrtnarjenje in kulinarika gresta z roko v roki. Na vrt sadimo tisto zelenjavo in tiste dišavnice, ki jih radi jemo, ki so nam všeč in ki jih znamo pripraviti. In ker je ravnokar nastopil čas, ko lahko v zaprte prostore sejemo zeleno, naj bo teh nekaj besed namenjeno gojenju zelene. Je dokaj nezahtevna vrtnina, če se le držimo nekaj pravil.

Ta meni tako ljuba zelenjadnica je večkrat prezrta. Ker sem čisto navdušena nad jedmi, ki jih lahko pripravim iz zelene, vsako leto znova in znova med vrtičkarskimi nasveti ob prodaji sadik delim še recepte za zeleno.

Gomoljna, stebelna in listna zelena

Poznamo tri različice zelene. Pri gomoljni zeleni je, kot že ime nakazuje, dobro razvit gomolj. Belkast gomolj je močno aromatičen in ga lahko uporabljamo na več načinov. Z drugo gomoljno in korenasto zelenjavo, torej s podzemno kolerabo, krompirjem, rdečo peso, korenčkom, pastinakom, ali pa čisto samostojno, jo na krhlje narezano pečemo v pečici. Iz kuhanega gomolja naredimo čudovito pomako za zelenjavo ali pire kot prilogo. Krompirjev pire bo še bolj okusen, če nekaj krompirja nadomestimo z gomoljno zeleno. Gomolji se odlično obnesejo tudi kisani na naraven način – tako kot kisamo zelje ali repo. To lahko naredite tudi v manjših količinah v kozarcih za vlaganje. Lahko jo kisate samostojno ali z drugimi korenovkami, denimo s korenjem ali rdečo peso.

Stebelna zelena ima močno odebeljene listne peclje, in ji pravimo tudi belušna zelena. Od junija naprej obtrgavamo zunanje liste. Sama listna stebla najprej osmukam – potrgam vse liste in jih dam sušit. Ti še kako pridejo prav kot začimba. Stebel nikoli ne lupim, saj je morda malo trši oziroma žilav le spodnji del, pa še to šele, ko so listi že stari. Tudi zato grmiček obtrgujem sproti, da so na voljo vedno novi, mladi poganjki. Najraje jih uporabim kot dodatek k preostali zelenjavi, ki je trenutno na voljo na vrtu. Konec junija in julija so to že grah, stročji fižol, zgodnje sorte brokolija, zelja, glavnatega ohrovta in cvetače, nadzemna kolerabica, blitva. Kasneje pridejo še paradižnik, paprika, bučke, jajčevci... Na oljčnem olju na hitro popražena mešanica sezonske zelenjave z dodatkom nekaj na kolobarje narezanih stebel zelene, je takoj bogatejša in okusnejša. Stebelca lahko uporabimo tudi samostojno, dušena, kuhana kot šparglje, pečena v pečici. Ker so listne stebelca polna vode, jih lahko tudi sočimo.

Listna zelena pa razvije močnejši nadzemni del, šop listov. Namenjena je obtrgavanju zunanjih listov, ki jih dodajamo kot začimbo. Da bomo imeli na voljo vedno mlade liste, jih tudi, če jih ne potrebujemo trenutno v kuhinji, redno obtrgavamo. Seveda jih ne zavržemo, ampak sproti sušimo. Lahko jih tudi zamrznemo. Ko se posušijo, jih zdrobimo in shranimo v temnih kozarcih. Uporabljamo kot odlično začimbo za juhe, omake, priloge, za pečeno zelenjavo, mariniranje...

Dva meseca do presajanja na prosto 

Zelena potrebuje od setve do sadik velikosti, primerne za presajanje na prosto, kar dva meseca. Zato jo v tem času posejemo v setvenice. Za dobro kalitev je potrebna visoka temperatura – kar 26 stopinj Celzija. Seveda ne bo nič narobe, če je kakšna stopinja manj, le kalitev bo počasnejša. Zato postavite setvenice v bližino izvora toplote. Lahko tudi na radiator, na katerega položite debelo ploščo stiropora, da vseeno ne bo prevroče, nanj pa setvenico. V tej fazi ne potrebujemo svetlobe. Redno vzdržujemo vlažno prst.

Ko rastlinice vzklijejo, setvenice prestavimo v hladnejši in svetel prostor. 17 stopinj Celzija bo dovolj. Ko se oblikuje prvi list, rastlinice pikiramo – presadimo vsako v svoj lonček. Pikirane rastline bodo razvile močen koreninski sistem. Pri presajanju gomoljne zelene pazimo, da ne sadimo globlje, kot je rasla v setvenici. Temperatura je v fazi rasti treh listov lahko še za stopinjo nižja. Na grede presajamo od aprila do junija.

Gomoljne sorte sejemo, pikiramo in presajamo na prosto ob dnevih za gomolj, listne in stebelne pa ob dnevih za list.

!!galerija!!

Zelena potrebuje veliko humusa 

Zelena potrebuje dobro pognojena, s humusom bogata tla. Sadimo jo na prvo poljino, pred sajenjem pognojimo s kompostom ali dobro uležanim hlevskim gnojem. Raste lahko v delni senci, in ker potrebuje veliko vlage, ji bo vlažno senčno zavetje višjih rastlin zelo ustrezalo. Zeleno sadimo v razdaljah 30 x 30 cm. V suši zalivamo, obvezno pa poskrbimo za zastirko.

Gomoljno zeleno avgusta, ko potrebuje največ hranil, dognojujemo. Dodamo nekaj komposta, zalijemo z gabezovim gnojilom, ki vsebuje tudi fosfor, sama pa nadvse rada dodam tudi grenko sol, ki je bogata z magnezijem. Škropljenje rastlin z gnojilom, ki vsebuje bor, prepreči morebitno trohnenje gomoljev.

Beljenje stebelne zelene
Stebelno ali belušno zeleno nekateri tudi belijo. Ves čas rasti  spodnji del stebel osuvmo s prstjo ali zastirko (slama, seno, listje). Na ta način preprečimo dostop svetlobe, zato bodo listna stebla svetlo zelena, sočnejša, manj vlaknasta.

Mešani posevki

Zeleno že leta brez izjeme sadim v mešane posevke s kapusnicami (zelje, brokoli, ohrovt, brstični ohrovt, kitajsko zelje), saj s svojim vonjem odganja kapusovega belina. Sadimo jo lahko tudi k visokemu fižolu in grahu, paradižniku, papriki, kumaram, pastinaku, poru in solati. Kakšen timijan, posajen v njeno bližino, ne bo odveč.

Bližina korenčka in peteršilja ji ne bo ravno v prid, zato jo sadimo čim dlje.

Kolobar

Zelene ne sadimo na isto gredo vsaj štiri leta. Pazimo, da na tej gredi vsaj štiri leta niso rasle niti njene ožje sorodnice, torej vrtnine in dišavnice iz družine kobulnic. To so korenček, peteršilj, pastinak, sladki komarček, kumina, koprc ...

Ja, vrtnarjenje in kulinarika gresta z roko v roki. Na vrt sadimo tisto zelenjavo in tiste dišavnice, ki jih radi jemo, ki so nam všeč in ki jih znamo pripraviti.

Škodljivci in bolezni

Zelena, če ji le omogočimo prave rastne razmere, ne bo zbolevala. Še najpogosteje imamo lahko težave s pegavostjo, od škodljivcev pa tam, kjer imamo težave z ogorčicami in strunami, te napadejo tudi zeleno. Včasih se, predvsem na mladih listih, pojavijo uši.

Kako ravnamo pred zimo

Listno zeleno poberemo in liste posušimo ali zamrznemo. Kakšno rastlino lahko tudi zaščitimo s slamo ali senom. Tako zaščitena bo preživela zimo in spomladi odgnala mlade lističe. Nekje do maja jih bomo lahko pobirali, nato pa zelena požene močno steblo, okitano s čudovitimi kobulastimi cvetovi. Le ti so še kako dobrodošli na vrtovih, saj se na njih zadržujejo muhe trepetavke, ki se hranijo s škodljivci na vrtu. Pa še svoje seme si lahko pridelate!

Stebelno zeleno pred zmrzaljo poberemo z gred in shranimo blanširano v zamrzovalniku.

Jeseni s pobiranjem gomoljne zelene ni treba hiteti. Pustimo jo, da čim dalj časa raste, saj gomolji s starostjo ne izgubljajo kvalitete. V zemlji lahko ostanejo, tako kot korenje, čez vso zimo in jih pobiramo po potrebi. Kjer so tla v vrtu težka in voda slabo odteka, gomoljno zeleno pred zimo, najbolje novembra, poberemo. Z njih očistimo ostanke zemlje, porežemo korenino, potrgamo liste in gomolje shranimo v zaboje s peskom. Postavimo v suh in hladen prostor.

Pripravek iz njivske preslice – brozga, je krepčilo za rastline, pa tudi preventiva in kurativa pri pojavu bolezni. Deluje tudi proti ušem. Petsto gramov sveže ali sto gramov suhe zeli, narezane na manjše kose, prelijemo s petimi litri vode. Pustimo stati 24 ur. Naslednji dan odlijemo večino tekočine, preslico z malo tekočine pa nato še pol ure kuhamo na zmernem ognju. Ohladimo, precedimo in dolijemo preostanek vode, v kateri se je njivska preslica namakala. Pred škropljenjem razredčimo z vodo v razmerju 1 : 5 in škropimo po rastlinah. Brozgo iz preslice lahko v razmerju 1 : 1 pomešamo z brozgo iz kopriv.