Glifosat se zaradi učinkovitosti, uporabnosti v različnih pogojih ter hkrati vsesplošne dostopnosti in cenovne sprejemljivosti, uporablja v vseh članicah EU in je najbolj razširjen herbicid na svetu. Aktivno snov glifosat vsebuje preko 200 pripravkov, ki se uporabljajo v Evropi.

V zadnjem času se pojavljajo številne razprave glede uporabe oziroma prepovedi glifosata, saj obstajajo pomisleki glede vpliva na ljudi in okolje. Stališča razpravljalcev so različna in nasprotna, saj temeljijo na različnih izhodiščih in virih, so pojasnili na zbornici.

Številne strokovne inštitucije se ukvarjajo z raziskavami toksičnosti glifosata in poskušajo dokazati njegovo rakotvorno delovanje, vendar po poročilih Evropske agencije za varnost hrane (Efsa) znanstvene študije niso uspele dokazati, da je glifosat vzrok za nastanek raka, oziroma izključiti drugih dejavnikov za nastanek raka, so poudarili.

Efsa poudarja, da je pogoj za varnost uporabe katerekoli nevarnejše snovi, ne samo glifosata, pravilna uporaba in da v tem primeru glifosat ne ogroža zdravja ljudi. Po mnenju agencije lahko glifosat ostane na trgu, saj ne gre za snov, ki bi tako ogrožala zdravje človeka in živali, da bi jo prepovedali.

V Sloveniji se glifosat običajno uporablja pred sajenjem oziroma setvijo ali takoj po tem in pred vznikom kmetijskih rastlin. "Z glifosatom učinkovito zatiramo tako širokolistne kot ozkolistne pleveli na njivah, travinju, v vinogradih in sadovnjakih. Uporablja se tudi pri vzgoji okrasnih rastlin ter pri vzdrževanju nabrežin cest in železniških prog. Glifosat je zelo pomemben in nepogrešljiv tudi v boju proti invazivnim tujerodnim rastlinskim vrstam," so zapisali na zbornici.

Ob tem so opozorili, da bi prepoved glifosata posledično pomenila težave pri obvladovanju plevelov, saj alternative, ki bi zadostila vsem navedenim prednostim, trenutno ni. "Poleg tega je treba v zvezi s prepovedjo glifosata razmišljati tudi nekoliko širše. Uspešno kemično obvladovanje plevelne flore je namreč predpogoj za nekatere kmetijske prakse, ki so osnova trajnostnega kmetijstva in prispevajo k manjšemu izpustu toplogrednih plinov in zmanjšanju erozije tal," so navedli.

Zaradi zmanjšanega nabora pripravkov se bodo v kmetijski pridelavi soočili z rezistenco plevelov, izguba glifosata pa bo povečala intenzivnejšo rabo ostalih, bistveno manj učinkovitih pripravkov, kar bo močno povečalo tveganje za več ostankov drugih fitofarmacevtskih sredstev v okolju in hrani, so ob tem napovedali.

Stroka v zbornici še opozarja, da je glifosat nepogrešljiv v boju proti invazivnim tujerodnim rastlinskim vrstam, ki lahko prav tako ogrožajo zdravje ljudi in okolje. Nenazadnje bi prepoved pomenila tudi konkurenčno prednost in korist za države zunaj EU, ki v unijo izvažajo pridelke, pri pridelavi katerih katerih bo uporaba glifosata še vedno dovoljena.

Uradno stališče zbornice je, da je treba pri odločitvi o dovoljenju uporabe glifosata slediti znanstveno utemeljenim izsledkom ter stroki in ne javnosti všečnim potezam. Zavzemajo se, da je vsaka aktivna snov v fitofarmacevtskih sredstvih z vidika varnosti dobro pretehtana in odločitev o dovoljeni uporabi strokovna.

V celoti pa podpirajo stališče, da se v primeru znanstveno dokazanih nevarnosti za zdravje ljudi in živali, uporabe takšne aktivne snovi ne dovoli.