Zaščita koščičarjev in jagodičja: Bolezni, zaradi katerih se lahko sušijo poganjki

Doma pridelano sadje ima posebno vrednost in z gotovostjo lahko zatrdimo, da je tako za otroke kot odrasle eden največjih užitkov zobanje češenj z domačega drevesa. Je pa v deževnih letih, če seveda odmislimo pozebo, veselje s pridelkom zelo odvisno od vremena. Tako kot vse drugo koščičasto sadje so tudi češnje občutljive na cvetno monilijo, pri kateri že ime nakazuje, da se drevo okuži skozi cvet. Najbolj usodno bolezen prizadene marelice, saj se drevesa lahko že nekaj letih po okužbi posušijo.

V tokratnem prispevku bomo poleg zaščite s škropljenjem proti tej bolezni obravnavali še breskovo kodravost in zaščito jagodičja na domačem vrtu. Svetoval nam je Roman Mavec s Kmetijskega inštituta Slovenje, ki dobro pozna težave ljubiteljskih sadjarjev.

Cvetna monilija pri koščičarjih

Pri večini koščičarjev je velik problem cvet­na monilija ali cvetna gniloba, ki se pojavi predvsem v deževnih letih. Drevesa se s to glivično boleznijo lahko okužijo samo takrat, ko so cvetovi odprti – če dežuje. Iz cvetov se okužba preseli v poganjke in celoten prevodni sistem rastline. Bolezen v deževnih letih zelo zmanjša pridelek, ga povsem vzame, zaradi okužbe drevesa tudi propadejo. Zanjo je najobčutljivejša marelica, pri kateri se poganjki sušijo, lubje razpoka, na rane pa se naselijo lesne gobe, ki povzročijo trohnenje drevesa. Marelica lahko v najhujših primerih propade že štiri, pet let po okužbi. Zanesljiv znak, da jo je napadla monilija, je smoljenje ran na lubju.

!!galerija!!


To se najredkeje zgodi pri breskvah, za ohranitev pridelka marelic, češenj in sliv pa v letih, ko v času cvetenja dežuje, pomaga škrop­ljenje z namenskim fungicidom »v cvet«. Da bi bili uspešni, moramo zelo natančno opazovati čas cvetenja in vreme, poudari Roman Mavec. Škropimo čim krajši čas pred dežjem (od tri do uro prej, toliko, da se škropivo še posuši). Zakaj tako neposredno pred dežjem? Gre za čas, ko je razvoj zelo hiter, iz ure v uro se odpirajo novi cvetovi in vsi tisti, katerih notranjost ni bila poškropljena, bodo v dežju izpostavljeni okužbi, razloži Mavec. »Pripravki proti moniliji preverjeno ne škodijo čebelam in drugim opraševalcem. Če med cvetenjem veliko dežuje, pa to zahteva večkratno škropljenje (zaradi postopnega odpiranja cvetov). Zaradi občutljivosti marelice na cvetno monilijo ljudem odsvetujem, da bi jo sadili, če proti tej bolezni ne nameravajo škropiti, saj bo razmeroma hitro propadla. Edina alternativa je zaščita drevesa med cvetenjem z improviziranim nadstreškom, ki ga prekrijemo s PVC-folijo, kar je najlaže, če marelica raste ob zidu hiše. Bistveno je namreč, da preprečimo vstop vode v cvet. Folije nikoli ne razprostremo do tal, da se drevo ne skuha,« svetuje Roman Mavec.

Breskova kodravost

Breskova kodravost je najbolj nevarna glivična bolezen breskev in nektarin. Gliva prezimi v brstnih zasnovah. Spoznamo jo po grbančenju, napihovanju in zvijanju listov, ki postajajo rumenordeči. Ker lahko zaradi nje odpadajo cvetovi, se sušijo poganjki, drevo tudi ogoli in začne krneti, je priporočljivo preventivno škropljenje, sploh če smo bolezen v prejšnji sezoni že zaznali. Sogovornik namesto sajenja nektarin, ki so zelo občutljive na kodravost, svetuje breskve, posebno stare klasične sorte, kot sta red heaven in veteran.

Dostopnost FFS 
• Bakrovi pripravki: dostopni so z izkaznico; brez njelahko kupimo listno gnojilo z bakrom, ki ima primerljivo zaščitno vlogo kotbakrovi fungicidi.
• Fungicid proti cvetni moniliji: dobi se le z izkaznico.
• Namenski pripravek proti breskovi kodravosti: dobi se le z izkaznico. 

Preventivna zaščita s škropljenjem je razmeroma preprosta in učinkovita: potrebni sta dve škropljenji, obakrat čim krajši čas pred dežjem. Prvič škropimo, ko se breskovi brsti začnejo napenjati (v celinski Sloveniji približno od 15. do 20. marca), z bakrovimi pripravki, ki so pri vrtičkarjih zelo priljubljeni za t. i. razkuževanje sadnih dreves, okrasnih grmov in vrtnic. Vendar prezgodnje škrop­ljenje z njimi, npr. konec zime, nima na kodravost nobenega učinka. »Bakrovo škropivo lahko v času napenjanja breskovih brstov uporabimo za vse sadno drevje in jagodičje, saj pripomore, da spore, ki so npr. v drevesnih pazduhah, propadejo. Vendar je število škropljenj s tem, sicer ekološkim pripravkom na isti površini omejeno, da ostanki bakra v tleh ne bi škodovali talnim organizmom,« poudarja sogovornik. Uporabo modre galice namesto kupljenih bakrovih pripravkov odsvetuje, ker ni enako učinkovita.

Drugo škropljenje proti breskovi kodravosti opravimo, ko iz brsta pokuka vršiček (od 10 do 15 dni po prvem škropljenju), vendar tokrat ne z bakrovim pripravkom, temveč posebnim fungicidom proti breskovi kodravosti. Če imamo več sort breskev z različnim začetkom brstenja, je priporočljivo, da vsako škropimo posebej. Ker gre ponavadi za tri- do štiridnevne zamike, lahko ostanek škropiva pustimo v škropilnici v temi in ga vsakič pred uporabo dobro pretresemo.

Jagodičevje

Po Mavčevih besedah je spomladi pred začetkom vegetacije priporočljivo preventivno škropljenje jagodičja z bakrovim pripravkom, ni pa nujno. Tudi tu je pomembno, da škropimo čim bolj neposredno pred dežjem. Če imamo v vrtu breskev ali nektarino, je smiselno škropljenje jagodičja z bakrom združiti s prvim škropljenjem teh dreves, saj je čas pravšnji. Z bakrom škropimo predvsem ribeze, kosmulje in ameriške borovnice, medtem ko je pri jagodah, malinah in robidah boljša zaščita pred glivičnimi boleznimi prekrivanje nasadov s plastenjaki ali tuneli. Ti morajo biti dovolj visoki, da lahko v njih hodimo, zračni in nujno postavljeni še pred začetkom cvetenja.

Julijana Bavčar

Odgovorna urednica Delaindom, poznavalka vrtnih tem in ljubiteljica rastlinskega sveta.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE