Po besedah Romana Mavca iz Poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) na Brdu pri Lukovici se hruševe bolšice najprej skrivajo v pazduhah listov, zato jih težko opazimo, ko se prenamnožijo, pa postanejo vršički poganjkov, listi in plodovi popolnoma črni. 

Njihove kolonije namreč izločajo medeno roso, na katere se naseli gliva sajavosti. Poleg sajavosti (plodove lahko operemo) prenašajo bolšice s sesanjem virusne in druge bolezni, proti katerim ni pomoči. Primer je fitoplazmatska bolezen hrušk pear decline: spoznamo jo po tem, da drevesa pordečijo, še preden se listje jeseni normalno obarva.

Bolezen lahko dobro obvladujemo, če hruške spomladi zmerno obrežemo, tako da z rezjo ne izzovemo prehitre rasti preštevilnih mladih poganjkov. Ker so ti izredno sočni, so pravi magnet za insekte, poleg tega pa so bolšice v  pretirano gosti krošnji varnejše pred svojimi naravnimi sovražniki

Hrušev ožig

Čeprav bolezen hruševega ožiga, ki povzroča propadanje dreves in za katero ni pomoči, v Sloveniji trenutno ni aktivna, je vsenaokrog veliko divje rastočih in okrasnih rastlin, ki so gostiteljice povzročiteljice te bolezni, bakterije Erwinia amylovora. Gre namreč za bolezen, ki ima ob zagonu eksplozivno sposobnost okuževanja. Najpomembnejše gostiteljske rastline bakterije so jablana, hruška, nešplja, kutina, skorš in jerebika,  japonska kutina, panešplja, glog, japonska nešplja , ognjeni trn, stranvezija  in fotinija. Mnoge od njih cveto pozneje kot hruške, vendar je mogoče, da opraševalci prenesejo bolezen z njihovih cvetov na cvetove hrušk, če te pocvitajo: marsikje na drevesu še v času naravnega redčenja plodičev naletimo na zapoznel razcvetel poganjek. Najbolje je, da ga takoj odstranimo.

Hrušev ožig je bil v Sloveniji prvič najden v letu 2001, do prvega večjega širjenja pa je prišlo v letu 2003 na Gorenjskem. Leta 2007 se je bolezen ponovno širila z Gorenjske na nova območja. Ustalila se je na velikem delu Gorenjske, Koroške vse do Maribora, v pasu od Gorenjske mimo Ljubljane preko Notranjske do Kočevja. pred štirimi leti pa sta se okuženemu območju pridružili še občini Lendava in Renče-Vogrsko.