Drevja in grmičevja, iglavcev in zimzelenih rastlin ter drugih na prostem rastočih rastlin se uvozi za nekaj manj kot 11 milijonov evrov, ravno toliko je vreden uvoz sobnih rastlin, medtem ko uvozimo za okoli 10 milijonov evrov svežega cvetja in cvetnih brstov, so v sporočilu za javnost po petkovem posvetu o trajnostnih zelenih površinah v mestu v organizaciji Združenja pridelovalcev okrasnih rastlin Slovenije navedli na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Leta 2016 je okrasne rastline pridelovalo 279 kmetijskih gospodarstev na skupno 164 hektarih površin. Ta površina ne predstavlja niti promila kmetijskih zemljišč v uporabi, medtem ko število kmetij, ki se s tem ukvarja, predstavljajo štiri promile vseh.

Čeprav je število pridelovalcev in površin, na katerih se pridelajo okrasne rastline, malo, pa je to pomembna kmetijska panoga. Vrednost pridelanih okrasnih rastlin se je leta 2016 ustavila pri 38 milijonih evrov, kar v vrednosti rastlinske pridelave predstavlja skoraj šest odstotkov in v vrednosti kmetijske proizvodnje približno tri odstotke.

Sektor kljub spodbudni vrednosti pridelanih okrasnih rastlin in priložnostim za pridelavo doživlja negativne strukturne spremembe. Zmanjšujeta se namreč površina z okrasnimi rastlinami (temu namenjene površine v letu 2016 so predstavljale 69 odstotkov površin iz leta 2013) in rezanim cvetjem (površine v letu 2016 so predstavljale 72 odstotkov površine leta 2013), medtem ko se število kmetij, ki se s tem ukvarja, ne spreminja. Po drugi strani pa se je povečala pridelava balkonskih rastlin in enoletnic.

Prostor za priložnosti v tej dejavnosti je velik. Na ministrstvu so med konkurenčnimi prednostmi države pri pridelavi okrasnih rastlin našteli geotermalno energijo, strateško lego z dobrimi povezavami ter možnostmi za nadaljnji razvoj tako pridelave kot logistike.

"Okrasno in krajinsko vrtnarstvo sta panogi, ki sta izjemnega pomena za kakovost bivanja v okolju, v katerem delamo in živimo. Pri urbanističnem načrtovanju in tudi urejanju podeželskega prostora bi načrtovalci morali v večji meri vključiti omenjeno stroko in vidik biotske pestrosti," so poudarili.

Takšna načrtovanja bi morala kar največkrat, ko to estetika omogoča, po oceni ministrstva zajeti širok spekter medovitih rastlin, da se pokaže simbioza med čebelami in drugimi opraševalci ter rastlinami in še bolj poudari zavezanost Slovenije k zaščiti in ohranjanju opraševalcev. Opraševalci namreč na svetovni ravni omogočijo kar tretjino proizvodnje hrane.

"Prav tako ne gre pozabiti na tradicionalne in avtohtone slovenske kulturne rastline, ki poleg vizualne lepote lahko prispevajo tudi del narodne identitete, kar na svojevrsten način polepša prostor," so še navedli na ministrstvu.