Toda ime podjetja Ocean orchids iz Dobrovnika ne izvira od tod, temveč iz dediščine Panonskega morja, zaradi katere so danes na prekmurski ravnici razmere za gojenje toploljubnih orhidej falenopsisov v rastlinjaku primerne vse leto. S podobnimi rastlinjaki bi lahko minus v domači preskrbi s hrano spremenili v nasprotje, pravi naš gostitelj, soustanovitelj Ocean orchids in direktor pro­izvodnje, agronom Tomaž Jevšnik. Seveda, če bi politika v tem prepoznala potencial in če bi se tudi v strokovnih krogih odprli znanju, zaradi katerega sta Nizozemska in Španija med največjimi evropskimi izvoznicami hrane – kljub prenaseljenosti Nizozemske in kljub suši v Španiji, kjer za zalivanje vrtnin uporabljajo celo razsoljeno vodo.

»Tovarna orhidej« v Dobrovniku

V Dobrovnik smo se tokrat odpravili, da bi si v »tovarni orhidej«, kakor v Ocean orchids napol v šali pravijo štirim hektarom rastlin­jakov, ogledali življenjski krog in klimatske zahteve falenopsisov. Če jih poznamo, jih lahko tudi doma oskrbujemo tako, da nam bodo s cvetenjem leta v veselje. Če malce prehitevamo: cvetno steblo se lahko razvije le po dalj časa trajajoči ohladitvi. Ta v naravi sledi prehodu monsuna, v stanovanjih umiku poletne vročine, v rastlinjaku pa jo zagotovi računalniško krmiljenje, ki ima nadzor nad temperaturo, osvetljenostjo in oskrbo z vodo. Falenopsis v povprečju odpre prve cvetove 18 tednov po ohladitvi.

PREBERITE ŠE: Oskrba falenopsidov doma

Nekaj podatkov: podjetje Ocean orchids je samostojno, ima lastno blagovno znamko, 40 zaposlenih odpremi na trg dva milijona falenopsisov na leto, kar je dva odstotka evropske prodaje. Četrtino, torej pol milijona, jih pokupimo v Sloveniji, tri četrt jih izvozijo po lastnih prodajnih kanalih predvsem na jugovzhod Evrope, kjer se vodilnim Nizozemcem posel zaradi oddaljenosti najmanj splača. V slovenskem podjetju so specializirani izključno za gojenje velikocvetnih falenopsisov (botanično ime vrste je Phalae­nopsis), in sicer od sajenja sadike v lonček naprej. V svetu je povpraševanje po tej vrsti orhidej največje, ker jo je v stanovanjih najlažje gojiti. Iz Dobrovnika prihaja okrog 60 sort različne bujnosti, barv, velikosti in števila cvetov.

Temelj so naravni viri v Prekmurju

Za prepoznavnost in poslovno usmeritev podjetja, ustanovljenega leta 2003, sta bila zelo pomembna tudi odprtje in povečanje javnosti namenjenega tropskega rastlinjaka s 350 najpomembnejšimi tropskimi rastlinami. Ta je s 70.000 obiskovalci na leto ena najbolj obleganih znamenitosti v Pomurju, tu prodajo kar tri odstotke svojih orhidej in ljubiteljem hortikulture posredujejo svojo z orhidejami povezano zgodbo. Leta 2012 so gojitvene površine, steklenjake, visoke kot večja dvonadstropnica, povečali za trikrat.

!!galerija!!

Iz Dobrovnika gre vsak teden na trg 40.000 falenopsisov, ki so sredi cvetenja, toliko je tudi sadik, ki jih v enem tednu na novo posadijo v lončke. Da imajo rastline v zelo različnih razvojnih fazah, tako poleti kot pozimi, klimo, ki je natanko takšna kot v njihovem naravnem okolju, skrbi tipska tehnologija v rastlinjaku, razvita prav za to vrsto orhidej. Njeno srce je pametno krmiljenje sistema, temelj pa so viri, ki jih to upravlja: rastlinjake ogrevajo z geotermalno energijo, ki jo iz 1500 metrov globine prinaša voda s temperaturo 61 stopinj Celzija, zalivajo z deževnico, ki se čez leto s streh rastlinjakov steka v laguno, strešna senčila poleti preprečujejo pregrevanje, ambient senčijo, da se orhideje počutijo kot v tropskem gozdu, v mrzli zimi pa s senčili preprečujejo uhajanje toplote.

Delitev dela v panogi

Od dne, ko slabe pol pedi velike sadike posadijo v prozorne lončke, do bujno cvetoče rastline gredo falenopsisi skozi tri klimatska območja, kar skupaj traja eno leto. A takrat dopolnijo že drugo leto starosti.

Da sadike iz pikice dosežejo zrelost, primerno za sajenje v substrat iz borovega lubja in šotnega mahu, ki v Dobrovniku predstavlja prvo opravilo, namreč že porabijo leto dni: na sterilnem gojišču v laboratoriju zrastejo iz milimetrskega dela poganjka cvetnega stebla. V hortikulturni panogi, ki se ukvarja s »proizvodnjo« falenopsisov, se zato s prvo fazo ukvarjajo posebna podjetja. Specializirana so tako za vzgojo novih sort kot vzgojo zadostnega števila klonov iz njih. Prvemu delu strokovno pravijo hibridizacija, drugemu pa meristemsko razmnoževanje ali kloniranje. S tem se v Dobrovniku ne ukvarjajo, sadike kupujejo od treh nizozemskih podjetij. Poleg Nizozemske so za to fazo specializirani še na Tajvanu, kjer falenopsisi rastejo tudi v naravi.

PREBERITE ŠE: Orhideje vse do Nordkappa

Ob omembi laboratorija gotovo komu šine v glavo genetski inženiring, ob besedi kloniranje pa etično sporno genetsko »kopiranje« človeka in živali. Vendar gre za popolnoma naravna postopka, le da v nadzorovanih razmerah. »V laboratoriju izpeljejo oprašitev točno izbrane materne rastline z izbrano očetovsko, saj obstaja verjetnost, da se bodo v nekaj potomcih iz (več tisoč) semen združile njune najboljše lastnosti. Za odbiro so odločilne hitra in lepa rast, oblika, obarvanost in velikost cveta ter seveda odpornost proti boleznim in škodljivcem. Izbrane potomce morajo še namnožiti z večkratnim deljenjem celičnega materiala iz rastnih vršičkov rastline, dokler ne dobijo zadostnega števila gensko identičnih rastlin ali klonov. Princip je primerljiv z vegetativnim razmnoževanjem s potaknjenci ali drugimi načini delitve ene rastline, le v bolj zahtevnih razmerah poteka,« povzame postopek naš gostitelj. Takšno ustvarjanje atraktivnih sort tudi pripomore k ohranjanju naravnih botaničnih vrst, ki so bile prej zaradi plenjenja posebno lepih primerkov v naravi ogrožene, opozori.

V Dobrovniku gredo orhideje skozi tri klime

A vrnimo se v prvo klimatsko območje rast­linjaka s temperaturo med 28 in 29 °C in zračno vlažnostjo okrog 80 odstotkov, v katerem se je pravkar razblinil oblak vodnih kapljic izpod stopa. Falenopsise zalivajo v vseh rastnih fazah na ta način, tudi takrat, ko imajo cvetne popke ali že odprte cvetove. Te orhideje, ki se v senčnem tropskem gozdu s koreninami oprijemajo drevesnih vej, dobijo ob dežju tudi v naravi vse potrebno, saj se z vodo odplakne z dreves tudi hrana v obliki odmrlih ostankov rasti. Za drevesa torej niso zajedavke, temveč le priraslike (epifiti), služijo jim le kot podlaga za oporo.

Bi jih bilo tudi doma zaradi suhega zraka smiselno zalivati z vrha? »Za to ni potrebe, saj bi s tem načinom zračno vlago v njihovi okolici dvignili morda za pol ure, poleg tega se morajo kapljice do noči posušiti, da bi se izognili boleznim,« razloži sogovornik. Pri njih v času intenzivne rasti vodi občasno dodajajo hranila. Orhideje najintenzivneje rastejo prav v prvem, najtoplejšem rastlinjaku, kjer ostanejo od šest do sedem mesecev. Najprej razvijejo korenine v lončku, s čimer dobijo oporo, potem pa se hitro povečujeta število in velikost listov. Lončki so tesno drug poleg drugega in po štirih, petih mesecih se listne rozete začnejo prekrivati. Vsi listi tako ne prestrezajo dovolj vode, hranil in svetlobe, zato lončke nadgradijo s plastičnimi »ovratniki«, ki liste usmerijo navzgor. Tako kot lončki so tudi ti prozorni, saj fotosintezo poleg listov opravljajo tudi korenine.

PREBERITE ŠE: Orhideje: Temperaturni šoki za cvetenje 

Po dobrega pol leta orhideje s sistemom miznih ploskev, ki jih z lahkoto premikajo po koleščkih, preselijo v drugo klimo z 10 °C nižjo temperaturo. Pri 19 °C ostanejo dva meseca, svetlobe je nekoliko več, zračna vlažnost pa je ves čas enaka kot prej. Po toplem obdobju intenzivne rasti se namreč tudi v njihovem naravnem okolju zaradi monsuna ohladi in orhideje začnejo tvoriti cvetno steblo. Prvih pet, šest tednov ga ne opazimo, saj se oblikuje znotraj listne rozete, ko pokuka iz nje, pa se njegov vršiček kot kobrina glavica usmeri proti jugu.

Pogled vzdolž rastlinjaka je takrat nekaj posebnega. V morju orhidej se nizajo pasovi zelenih odtenkov kot v kaki laguni. Pri sortah, ki bodo zacvetele vijoličasto, imajo tudi listi in cvetna stebla vijoličast nadih, belocvetne imajo bleščeče travnato zelene liste, po oljčno zelenih listih pa razpoznamo rumeno cvetoče. Vmesnih odtenkov je nešteto.

Tretja klima, v kateri se debelijo cvetni popki, je dve stopinji toplejša od druge. Pri 21 °C jih bodo oskrbovali, vse dokler se ne bodo odprli trije do polovica cvetov, proti koncu bodo steblom namestili oporo iz lesenih paličic, jih razvrstili po prodajnih kategorijah glede na bujnost, število cvetnih stebel in cvetov, opremili z deklaracijo in ovili v folijo, ki bo blažila temperaturna nihanja med transportom in na prodajnih mestih.

Pomembno je vedeti, da je falenopsis najbolj ranljiv, ko cvetni popki še dozorevajo, več cvetov ko je odprtih, bolj stabilna je rastlina in bolje bo prenesla selitve in spremembo razmer. »Temperature pod 18 °C popke pogosto poškodujejo, da se posušijo in odpadejo, zato jih v mrzlem delu leta iz trgovine odnesemo zavite in jih doma pri zračenju zaščitimo pred hladnim zrakom. Ob dobri oskrbi se bodo tako cvetovi falenopsisov, odvisno tudi od sorte, obdržali ob treh mesecev do pol leta.«

PREBERITE ŠE: VIDEO: Najzanimivejši primerki orhidej z vsega sveta