Dokazali so, da na naše počutje ugodno vpliva že samo nekaj rastlin v bivalnih prostorih, ni nam treba imeti pravcatega rastlinjaka. S procesom biofiltracije pomagajo odpravljati tudi tako imenovani sindrom bolnih hiš, ki ga povzroča prisotnost hlapljivih snovi v stavbah – njegova posledica so nepojasnjeni glavoboli, utrujenost, pri najobčutljivejših celo astma in alergije. V zvezi s sposobnostjo sobnih rastlin za nevtralizacijo hlapljivih snovi v zraku so znanstveniki opravili več raziskav, najpogosteje pa se navajajo izsledki Nasine raziskave in raziskave, ki so jo opravili na newyorški državni univerzi, State University of New York. Večina raziskav se osredotoča na formaldehid (hlapi iz pohištva, celo nekaterih kozmetičnih izdelkov, sredstev za pomivanje posode, mehčalcev in čistil za preproge), benzen (vsebujejo ga cigaretni dim, nekateri plastični materiali in tkanine), trikloretilen (uporablja se v kemičnih čistilnicah in kot topilo za lepila in lake), aceton in ksilen.

!!galerija!!

Po Nasini raziskavi veljajo za najuspešnejše čistilce zraka spatifil, taščin jezik, gerbera, dracena (D. marginata in D. fragnans), fikus benjamin, areka, pritlikava datljeva palma (Phoenix roebelenii), luskasta praprot, čopasta zelenčica (Chlorophytum comosum), ki ji nekateri pravijo tudi pajkovka. Na newyorški univerzi pa so se najbolj izkazale bromelijevke, čopasta zelenčica, tolstica (krasula) in zmajevka (dracena). Že prej so bili kot uspešni čistilci zraka znani filodendroni, bršljan, rumeni potos in aloja.

Mnoge od njih so primerne tudi za gojitelje začetnike in stanovanjske prostore, v katerih pozimi zaradi centralnega ogrevanja težko zagotovimo dovolj visoko zračno vlažnost, kakršno denimo za lepo rast in opravljanje filtracijske vloge potrebujejo praproti. Ena najbolj nezahtevnih je čopasta zelenčica – slovi kot ena najbolj trdoživih sobnih rastlin in uspeva tako v močno ogrevanih kot hladnejših prostorih, na zelo sončnih in bolj senčnih rastiščih. Podobno trpežna je sansevierija ali taščin jezik, pri kateri bo naša največja skrb, da jo bomo dovolj poredko in pičlo zalivali. Za bromelijevke, med katere spadajo tudi slikovite ahmeje, guzmanije, bilbergije, okrasni ananasi, vrizeje in neoregelije, je značilno, da cvetijo samo enkrat v svojem rastnem obdobju, potem matična rastlina počasi odmre, okoli nje pa zrastejo novi poganjki, ki jih lahko presadimo. Potrebujejo tople prostore, ne prenašajo pa dobro v podstavku stoječe vode, zato jih moramo zelo pozorno zalivati. Natančnost pri zalivanju je pomembna tudi, če imamo doma tolstico (krasulo), po domače drevo denarja – čez vse leto ji moramo poleg tega zagotoviti zelo sončno rastišče.