Z ohladitvijo zadnji septembrski teden, ki je ponekod prinesla slano, so vzele slovo bazilika, bučke in druge plodovke, pa toplotno občutljivejše cvetice, kot so cinije in dalije. Po drugi stani pa so se sorte jabolk, ki jih imamo radi tudi zaradi rdečih ličk, na drevesih v le nekaj dneh obarvale v temno rdeče. Vsak čas ima svoje darove in lepoto in tudi jesenskih opravil na vrtu in okoli hiše še zlepa ne bo konec. Je pa pri njihovem načrtovanju dobro spremljati dolgoročnejšo napoved vremena, da bi pred morebitnim dolgotrajnim dežjem pohiteli s tistimi, za katera mora biti prst rahla oziroma tla ne premočena. Suha obdobja izkoristimo za sajenje okrasnih spomladanskih čebulnic, čebulčka, česna, za razsajanje trajnic, zračenje trate, sajenje žive meje in seveda jesensko prekopavanje, kjer smo pridelek pospravili z gredic.

Zelenjavni vrt

Do konca druge dekade oktobra je še vedno čas za setev zimskih sort solate (mehkolistni solati nansen in zimsko rjavko, posavko, vegorko. Bistro....), ki bodo na vrtu prezimile in jih bomo pobirali spomladi. Izkušnje kažejo, da veliko bolje prezimi solata, ki jo na stalno mesto sejemo, kot tista, posajena s sadikami. Jeseni posejane solate pred zimo ne redčimo, ker je tako bolje zaščitena, jo pa sejemo v vrstice. Še vse do zadnje tretjine oktobra sejemo tudi motovilec, do srede meseca navadno špinačo, pa tudi rukolo, saj je to rastlina, ki ji prija hlad in hitro raste. Poznamo dve različici rukole: prva, Eruca sativa, ne prezimi, medtem ko divja rukola, Diplotaxis tenuifolia, ki jo spoznamo tudi po narezljanih listih, skoraj vedno prezimi.

Ves oktober lahko sadimo čebulček majski srebrnjak in sorto čebule holandska rumena. Bolje je posaditi čebulček, drobnejši od 25 mm. Čebula iz njega namreč spomladi ne bo tako hitro zacvetela kot pri debelejšem čebulčku. Pri česnu je z debelino strokov ravno obratno: sajenje večjih strokov pomeni debelejši pridelek. Z jesenski česnom (ptujski jesenski, haloški, anka) ne hitimo pred koncem oktobra, čas je tudi novembra. Prav tako lahko sadimo tudi rabarbaro.

Jeseni bomo morali spremljati napovedi nenadnih ohladitev, da bi lahko s tuneli ali plosko pogrnjeno zimsko kopreno zaščitili neprezimne solatnice (zapoznelo posajene kristalke, radič štrucar). Motovilec, zimske solate, prezimni radiči in špinača pa mraz prenesejo. Kapusnice, posebej ohrovti, pa z nizkimi temperaturami na vrtu celo pridobivajo hranilno vrednost.

Kisanje zelja in repe

Oktober je tudi čas, ko se zelo veliko gospodinj in gospodinjcev, celo takšnih brez svojega pridelka zelja, preizkuša v domačem kisanju teh dveh poljščin. Pri tem je treba povedati, da se je kisanja smiselno lotiti le, če imamo prostor s primerno klimo, drugače kislo zelje ali repa ne bosta pravega okusa in dovolj obstojna. Pomembno je, da proces poteka v temi, za kar so primerni temni PVC-čebrički, in ob primerni temperaturi. Idealna temperatura kisanja je 18 ˚C. Pri njej se zelje in repa skisata v treh tednih. Potem se bosta dolgo obdržala, če ju bomo shranjevali v temi pri 10 ˚C. Mlečnokislinska fermentacija sicer lahko poteka tudi pri temperaturi med 10 in 18 ˚C, vendar bo pri nižji temperaturi trajala dlje časa, do šest tednov, to pa bo vplivalo tudi na kakovost in strukturo kislega zelja in repe. Naribano zelje in repo po plasteh enakomerno solimo, skupaj porabimo 2 odstotka soli glede na njuno težo (2 dag na kilogram).

Sadni vrt

Oktobra še obiramo pozne sorte jabolk, proti koncu meseca nas bodo začeli razveseljevati zoreči kakiji. Čas za obiranje aktinidije je konec oktobra in začetek novembra, pri čemer moramo biti pozorni na napovedi močnejših ohladitev. Priporočljivo je namreč, da kivi oberemo prej, saj so sadeži, ki jih »primejo« temperature pod ničlo, pozneje manj obstojni in tudi pri okusu se jim pozna.

Sicer pa v sadovnjaku jeseni z dreves odstranjujemo mumije, gnijoče sadeže, ki predstavljajo leglo trosov glivičnih bolezni. V času odpadanja listov breskve in nektarine škropimo proti breskovi kodravosti. Dovolj zgodaj si tudi pripravimo pripomočke, s katerimi bomo pozimi z vej sadnega drevja otresali moker sneg, če nas snežne padavine presenetijo, še preden odpade listje, pa bo potrebno sprotno otresanje vej. Oktobra je za sajenje sadnega drevja, sploh sadik z golimi koreninami, kakršne prevladujejo v specializiranih sadnih drevesnicah, še prezgodaj, saj so še olistane. Ponavadi se odprejo v začetku novembra. Sajenje dreves brez listov je namreč pomembno zato, da se po sajenju ne bi preveč izšuševala. Je pa smiselno proučiti ponudbo in si rezervirate kakšne redkejše sorte.

Okrasni vrt

Trata bo spomladi veliko bolj zdrava, če ji bomo jeseni posvetili pravo skrb. Priporočljivo jo je še enkrat prezračiti in pregrabiti odmrle dele ter jo pognojiti z gnojilom z večjo vsebnostjo kalija, namenjenim prav za jesenski čas.

Če zemlja ni premokra, lahko oktobra razsajamo in delimo trajnice (z izjemo tistih, ki še vedno cveto). Mnogi jeseni zgodaj porežejo vse trajnice s suhimi stebli in cvetovi. Če ohranimo tiste, ki imajo lep stas, nas bodo v pozni jeseni razveseljevale s čipko ivja, ptice si bodo v suhih socvetjih poiskale semena, poleg tega pa jih bodo nadzemni deli čez zimo ščitili. Sicer pa se za (sezonske) jesenske okrasne zasaditve lepo obnesejo vresje, ciklame, krizanteme in mačehe.

 Oktobra še ni prepozno za sajenje pomladi cvetočih okrasnih čebulnic. Če le ne bo zemlja prezgodaj premrznila, bo še dovolj časa, da bi se pred zimo ukoreninile. Tudi če želimo okoli novega leta s siljenimi čebulnicami polepšati hišni prag, je zdaj čas, da damo čebulice za dva meseca v hladilnik. Sadimo tudi vrtnice, žive meje, z listopadnim okrasnim drevjem pa je bolje počakati, da listje odpade.