Maj velja za vrhunec pomladi zato, ker je v tem času za rastline značilna najbujnejša rast. Letos so se zgodnjepomladanske setve, za katere poskrbimo ponavadi marca, zaradi vremena in razmočenih tal marsikje zavlekle čez sredo aprila, zato je bil začetek vrtnarske sezone izredno intenziven. Posebno v zelenjavnem vrtu bo majsko napredovanje rastlin precej odvisno od vremena. V zvezi z njim se velja ravnati po ljudskem izročilu o ledenih možeh in polulani Zofki, ki zaključijo prvo polovico meseca. Verjetnost poznih pozeb se namreč poslovi šele tedaj, zato pred sredo maja ne kaže hiteti s sajenjem paradižnika, drugih plodovk in sezonskega cvetja.

Zelenjavni vrt

Po prvem maju sejemo nizki fižol in lečo, medtem ko z visokimi sortami in čičeriko počakamo še vsaj deset dni. Maja pride najprej na vrsto sajenje paradižnika, nekaj dni pozneje je čas za papriko in čilije, potem za kumarice in bučke, toplotno najobčutljivejši pa so jajčevci, melone in lubenice, zato z njimi ne hitimo pred sredino meseca. Sadike, ki smo jih vzgojili sami, moramo postopoma utrjevati, tj. prilagajati na nižje zunanje temperature, pri kupljenih pa za to poskrbijo profesionalni gojitelji.

Do srede meseca je na vrtu nevarna čebulna muha, ki začne zalegati jajčeca v čebulne liste aprila, zato jih imejmo do takrat prekrite. Vsaj še prve dni maja je smiselno obdržati tudi zaščito pred porovo zavrtalko, s katero smo prekrili por. Najbolj pomaga pokrivanje z agrokopreno ali mrežasto tkanino, z okenci, manjšimi od 5 mm, ki ju razpremo na loke.

Če smo na vrtu posadili krompir, v toplih majskih dneh začnemo pregledovati spodnje strani krompirjevih listov, kamor samice koloradskega hrošča dolagajo jajčeca, in jih uničimo, tako da list stisnemo. Proti širjenju tega škodljivca se na vrtu še vedno najbolj obnese ročni način. Za majske setve solat so do srede meseca primerne sorte braziljanka, ljubljanska ledenka in leda, pozneje pa unicum, great lakes in dalmatinska ledenka. Ves čas lahko sejemo gentilino in romansko solato. Za setev radiča, razen tržaškega solatnika, in endivije je maja še prezgodaj. V začetku meseca še lahko sejemo navadno špinačo, pozneje pa blitvo, ko se zemlja segreje na 20 stopinj Celzija, pa novozelansko špinačo. V istem času lahko na prosto presadimo njene sadike.

Sadni vrt

Marsikdo, ki si je želel povečati svoj ljubiteljski sadovnjak, je letos zaradi vremena precej pozno sadil novo sadno drevje in grmičevje. Ker koreninski sistem še ni dobro vraščen v okoliško zemljo in ker se prst v toplih dneh hitro izsušuje, moramo sadno drevje in jagodičje ob pomanjkanju dežja redno zalivati. Sadiki drevesa namenimo tedensko vsaj veliko vedro vode. Maja lahko v minulih letih posajena drevesa dognojujemo z dušikovimi gnojili, ki jih potresemo pod obodom krošnje. Ta mesec še lahko sadimo vinsko trto.

Na jablanah se v tem času rada pojavi pepelasta plesen, ki jo opazimo kot belkasto prevleko najprej na vršičkih poganjkov. Učinkovito je, če te sproti odstranjujemo, tako da jih izrežemo do zdravega. Rumene lepljive plošče, ki jih mnogi proti insektom zmotno nameščajo v krošnje vseh sadnih dreves, sodijo le na češnje v času, ko začno njihovi sadeži rumeneti - takrat privlačijo češnjeve muhe. Proti koncu maja že začnemo redčiti plodiče zgodnjih sort breskev in marelic, pozneje pa tudi jablan in hrušk, s čimer zagotovimo bolj zdrav in debelejši pridelek. Na vejicah mora ostati med posameznimi sadeži vsaj za širino dlani prostora.

Okrasni vrt

Maj je pravšnji mesec za setev nove travnate površine: do srede meseca sejemo travo na pripravljeno podlago (če se da, jo pripravimo vsaj 14 dni prej, da se poleže). V začetku maja še vedno lahko poskrbimo za obstoječo zelenico. Kdor je spomladi ne zrači vsako sezono, naj to stori vsaj v letih, kakršno je bilo letošnje, ko se je snežna odeja nadpovprečno dolgo zadrževala na njej in jo prizadela zaradi pomanjkanja zraka, morda povzročila tudi glivično bolezen snežno plesen. Travno rušo pregrabimo, prezračimo z vilami ali vertikulirnim orodjem, uničimo plevel in mah, pognojimo in po potrebi dosejemo primerno travno mešanico.

Po ledenih možeh na prosto presadimo eno- in dvoletne cvetice, katerih sadike smo vzgojili v zaščitenem prostoru, že prej pa lahko posadimo okrasne čebulnice za poletno in jesensko cvetenje: dalije, lilije, kane, gladiole. Čas je primeren za sajenje sezonskih cvetic za okras balkonov, še vedno pa sadimo tudi trajnice, posebej s koreninsko grudo, ki so vzgojene v lončkih. Če bomo azalejam, rododendronom in drugim bohotno cvetočim grmovnicam sproti odstranjevali odcvetele cvetove, bomo pripomogli k lepšemu cvetenju v prihodnji sezoni. Odstranjevanje odcvetelih cvetov je pomembno tudi pri vrtnicah, ker jih s tem podbudimo k tvorbi novih poganjkov in preprečujemo nastanek čopičaste plesni ali botritisa. Z dežjem in vetrom se bolezen z odcvetelega cveta namreč širi tudi na druge dele rastline. Pri odstranjevanju cvetov vrtnični poganjek skrajšamo do prvega petdelnega lista.