Potem ko so vrsti po odkritju Amerike v 16. stoletju prenesli v Evropo, so ju najprej čislali kot okrasni rastlini, v grajskih parkih in botaničnih vrtovih. Šele pozneje sta se kulturi, ki sta predstavnici istega botaničnega rodu, Helianthus (latinsko ime, sestavljeno iz besed za sonce in cvet), uveljavili v človeški prehrani in živalski krmi. Pobrskali smo za zanimivostmi obeh vrst sončnic.

Navadna sončnica

• Slovenska imena za navadno sončnico (Helianthus annuus) so tudi: solnčnica, solčna roža, polsončnica, sončna roža, sončenca, soncarda.
• Navadna sončnica je enoletna rastlina.
• Severnoameriški Indijanci so sončnico od nekdaj uporabljali kot živilo: jedli so semena, iz njih so izločali olje, zrna mleli v moko, poleg tega pa so uporabljali semena, cvetne lističe in pelod za izdelavo ličil.
• V Peruju so Azteki sončnico častili in njene zlate odlitke postavljali v svetišča, z rumenimi cvetovi pa so kronali princese.
• Sončnica ima heliotropne cvetove, kar pomeni, da se obračajo po soncu. Rastlina skladišči hormon avksin, ki nadzira rast, na osenčeni strani rastline, zato steblo raste proti svetlobi, cvet pa se kot obrazek nagne k  soncu. Razcvetene rastline se ponavadi obrnejo proti vzhodu, ker niso več heliotropne.

Srečko Kosovel: Otrok s sončnico

Nesem sončnico na rami,
zlat metulj je vzplaval nanjo,
sončnica se je nagnila,
o, da ne bi se zlomila!

Nesem sončnico na rami,
v njej so zlata, zlata zrna,
sončnica se je nagnila,
o, da ne bi se zlomila!

O, metulj razprl je krila,
sapica je vzvalovila,
sončnica se je nagnila,
o, da ne bi se zlomila!

• Današnja sončnica kot okrasna in kmetijska rastlina se po videzu in biokemični sestavi semena precej razlikuje od divje sončnice iz Severne in Južne Amerike, z mnogimi poganjki, ki izhajajo iz osrednjega stebla in nosijo cvetove. Tisočletja pobiranja in odbire semena za setev ter zadnjih sto let znanstvenih postopkov vzgoje novih sort in so pripeljali do zelo rodnih hibridov.
• Znana sta dva tipa sončnic, za seme in za pridobivanje olja. Semena najboljših oljnih sort vsebujejo tudi do 50 odstotkov olj. V svetovnem merilu je proizvodnja sončničnega olja na četrtem mestu: za palmovim, sojinim in repičnim oljem.
• Po svetu uporabljajo liste sončnic tudi za kajenje, cvetne popke za solate, cvetove pa za živilska in tekstilna barvila.
• Poleg sončnic z velikimi rumenimi cvetovi s črno sredino obstajajo tudi različice z rdečkastimi, bledorumenimi ali rumeno oranžnimi cvetovi.
• Sončnica uspeva tudi v večjih posodah, zato je primerna cvetlica za sončne balkone. Za okrasne namene je mogoče dobiti semena pritlikavih sort.
• Sončnica ne sme trpeti pomanjkanja vode v času cvetenja, pa tudi kakšne tri tedne prej.
• Če želimo sončnično seme shraniti, cvetove zaščitimo z vrtno tkanino, saj začno ptice zobati seme, še preden je suho. Ko sončnice odcvetijo, cvetove, ki jih bomo čez zimo ponudili pticam, porežemo in obesimo.
• Van Gogh je svoje Sončnice naslikal v provansalskem mestecu Arles, verjetno za prijatelja Gauguina, čeprav jih ta nikoli ni prejel.
•  Srečko Kosovel je napisal bogat opus otroških pesmi, med njimi čudovito Otrok s sončnico.

!!galerija!!

Topinambur

• Druga slovenska imena za topinambur ali gomoljasto sončnico (Helianthus tuberosus) so laška, papeževa ali svinjska repa, ameriški krompir in jeruzalemska artičoka.
• V nasprotju z navadno sončnico je topinambur trajnica, ki ima v zemlji 5 do 10 cm dolge bradavičaste gomolje. Ker prezimi, je gomolje za prehrano najbolje izkopavati sproti, tudi čez zimo, saj jih ni mogoče dolgo skladiščiti. Gomolji v zemlji prenesejo temperaturo do - 30 °C.
• Zaradi podobne konsistence topinamburjeve gomolje uživamo tako kot krompir, le da so nekoliko sladkasti. Za prehrano diabetikov so odlični, ker od ogljikovih hidratov vsebuje pretežno inulin, ki je sestavljen iz fruktoze, na katero se telo odziva drugače kot na glukozo iz škroba. Dobro uravnava krvni sladkor. V gomoljih, izkopanih jeseni, je precej več inulina kot spomladi. Različne sorte topinamburja imajo različno obarvano kožico in meso.
•  Zaradi majhne energijske vrednosti (100 g vsebuje 74 kalorij) je primeren pri shujševalnih dietah, velja pa tudi, da zmanjšuje tek.
• Topinambur redko gojijo, je pa pogosto podivjana rastlina ob rekah in v vlažnih tleh. Največ površin je z njim zaraščenih v jugozahodni Sloveniji ter ob večjih rekah, Savi, Savinji, Dravi in Dravinji.
•  Ker se topinambur na novozasedenem rastišču hitro razrašča in lahko izpodrine vse drugo rastlinje, je v Sloveniji uvrščen med tujerodne invazivne rastline. Njegov koreninski sistem s stebelnimi gomolji skoraj onemogoča izkoreninjanje. Če ga imamo namen na vrtu zasaditi zaradi gomoljev, mu moramo podzemno razraščanje omejiti s globokimi ovirami. Za prehrano neuporabne izkopane dele je najbolje skuriti , da se s kompostom korenike ne vrnejo v naravo.