Poletna dela na vrtu so lahkotna in prijetna.

Minule dni sem tudi jaz bila malo manj prisotna na vrtu. Nov vrtnarski priročnik, ki ga pripravljam že od lanske zime, je kar obilen zalogaj. In čas je, da zaključim svoj del, da bo urednica pravočasno opravila še svoje delo in bodo besedilo in fotografije odšli v roke oblikovalki. No, kakorkoli, moji pretekli dnevi so bolj kot ne minili za stenami na srečo hladne hiše, za računalnikom. Ure in ure. In verjemite mi, da sem komaj čakala, da se odpeljem na svoj vrt na vrtnarijo, ki v tem času, tudi glede obiskovalcev, malo počiva.

Na srečo vrtu suša in vročina ne škodita. Ker so tla bogata s humusom, dobro zadržujejo vodo, svoje pa seveda naredi tudi debela zastirka iz slame. Tako da moj vrt ni odvisen od vsakodnevnega zalivanja, jaz pa obremenjena s to dolžnostjo. V teh dveh tednih je eno noč še narava poskrbela, da so rastline dobro zalite. Zato so moji obiski vrta resnična sprostitev.

!!galerija!!

Blitvo pustim semeniti, da si pridelam lastno seme. Ko semeni, so majhni lističi na cvetnem steblu še vedno užitni.

In kaj sem te dni sejala in sadila? Nekaj zelenjadnic, ki jih ponavadi sejemo zgodaj spomladi, posejem ponovno avgusta in septembra. To so radič za rezanje tržaški solatnik, špinača, redkvica, grah, blitva, tankolistni dvoredec – bolje poznan kot divja rukola. Zakaj? Vzrokov je kar nekaj. Prvi je ta, da imajo redkvica, grah in špinača zelo rade nižje temperature in krajši dan. Zato jih preko poletja ne sejemo, ker ne bodo uspevale. Sedaj posejane pa bodo v fazi rasti ravno v času, ko bo dan krajši in temperature prijetnejše. Ker jih imam zelo rada, setve ponovim. Pa še nekaj je zelo pomembno. V tem času  posejana blitva, špinača, radič za rezanje, tankolistni dvoredec bodo na voljo za rezanje že v jeseni, potem pa bodo čez zimo počivali, zelo uspešno prezimili povsem nezaščiteni in zgodaj spomladi odgnali mlade lističe. Tako bomo pridelek lahko pobirali že v času, ko bomo šele opravljali njih spomladanske setve. Blitva, špinača in radič nam bodo dajali pridelke vse do aprila, maja, takrat pa bodo rastline pognale cvetove. Nič hudega, kajti v tem času bomo že lahko rezali liste spomladi posejanih.

Posejala sem tudi že motovilec. Vendar malo drugače, kot ste verjetno navajeni. Sama ga avgusta vedno sejem pod papriko in paradižnik. Tam so razmere zanj, ki ne mara vročine, ugodnejše in seme bo hitreje vzklilo, pa še pred ptički je deloma zaščiteno. Med paprikami in paradižniki je ravno toliko prostora, da lahko v prazne vrzeli, ki so pokrite s slamo, posejem skupino 10 do 15 semen. Odstrem zastirko za dlan ali malo več, prst na tem mestu zrahljam, zalijem, posejem seme, pokrijem s prstjo in ponovno zalijem. Ne pokrivam z zastirko, saj bi seme težje vzklilo preko take odeje. Iz te skupine semen se razvije lepa velika zelena »roža«, sestavljena iz petnajstih rastlin motovilca. Že konec septembra, v začetku oktobra bodo lističi dovolj veliki in takrat odrežem kar celo »rožo«. Ker septembra paradižnik že zaključi svoje delo na vrtu, rastline previdno odstranim in na njihovo mesto spet posejem motovilec. Tega bom pobirala kasneje kot sedaj posejanega.

Sladki komarček presadim avgusta v senco kumar. Ta mu bo v vročih avgustovskih dneh še kako godila.

Sladki komarček je ena izmed vrtnin, ki ni ravno pogosta na naših vrtovih. Morda zato, ker se marsikomu zasnuti posevek sfiži. Če ga spomladi sejemo in presajamo prepozno, bo poleti zaradi vročine slabo oblikoval belo nadzemno »čebulo«. Ker pa so v naših vrtnarijah sadike na voljo vse od aprila pa do septembra, pač marsikateri vrtičkar meni, da ga lahko sadi kadarkoli. Sama ga posejem julija v lončke in avgusta presadim na grede. V senco kumar. Tako bom bele čebule, ki so pravzaprav skupek lepo zloženih odebeljenih listnih pecljev, pobirala vse do prve slane. Tukaj je, ravno zaradi varljivega videza »čebule«, vredno omeniti, da sladki komarček sejemo in presajamo na dneve, ugodne za list.

Zadnjih nekaj let namenim prostor na gredicah tudi jeseni grahu. Tako ga imam rada, da mi spomladanska sezona obiranja graha ni dovolj. Kljub temu da v marsikaterem vrtnarskem priročniku piše, da je zaradi majhnih jesenskih pridelkov prostor bolje nameniti čemu drugemu, sem vseeno poskusila. In sem bila zadovoljna. Res pa je, da sem ravno zaradi opozoril na slabši jesenski pridelek sejala sorto, pri kateri uživamo stroke in ki slovi po visokem pridelku. To je sorta sladkornega graha 'Shiraz', katerih stroki so vijoličasti.

Za vsa prej omenjena opravila lahko poskrbite še vse do konca meseca. Da kaj ne pozabite, navajam seznam vrtnin:

Setev
Korenina: korenje, rdeča pesa,črna redkev, redkvica
List: nadzemna kolerabica, radič za rezanje, rukola,špinača, blitva, motovilec
Plod: grah nizki, fižol nizki

Presajanje
Korenina: pozna koleraba
List: pozno zelje, endivija, radič, zimski por, sladki komarček