Biološko dinamično kmetijstvo: Najstarejša ekološka metoda

18. 12. 2018 | Besedilo: Jerneja Jošar | Fotografije: Jerneja Jošar

Biološko dinamična metoda kmetovanja velja za najstarejšo, najbolj temeljito raziskano in v vseh podnebnih razmerah preizkušeno ekološko metodo. Dandanes imamo tudi pri nas že kar nekaj biološko dinamičnih kmetij in društvo Ajda. Da že nekaj časa obstaja tudi blagovna znamka Demeter, ki trži pridelke in izdelke z biodinamičnih kmetij, je prav tako razveseljivo dejstvo. In verjetno ga ni vrtičkarja, ki ne bi slišal za setveni koledar.

Po prvi svetovni vojni se je med nemškimi veleposestniki množično razširila uporaba umetnih gnojil in pesticidov, kar je kmalu pripeljalo do degeneracije tal, izčrpanosti, nerodovitnosti, rastline so zbolevale, pridelki pa so bili slabše hranilne vrednosti. Naraščanje bolezni ne samo pri rastlinah, ampak tudi pri živalih in ljudeh je bilo opozorilo, da je treba nekaj spremeniti.

Dr. Rudolf Steiner, utemeljitelj antropozofske medicine in waldorfske pedagogike, znanstvenik, umetnik in literarni kritik, je bil prvi, ki je glasno opozoril na drastične spremembe. Leta 1924, samo leto pred svojo smrtjo, je organiziral kmetijski tečaj za velike nemške kmetovalce v Koberwitzu. Na osmih predavanjih je opozoril, da zemlja zaradi uporabe pesticidov in mineralnih gnojil ter nespoštovanja naravnih ciklov umira in da je naloga človeka, da jo oživi. S tem je tudi postavil temelje biološko dinamični metodi obdelovanja zemlje. Trdil je, da življenje na zemlji ni odvisno samo od sonca, ampak tudi od zvezd, ozvezdij, planetov in njihovih položajev. Prav tako so za rast rastlin pomembni ritmi – dnevni, mesečni, letni. Rudolf Steiner je predvideval, da imajo tudi rastline, tako kot človek in živali, svojo »osebnost«.

Kmetom je priporočil uporabo posebnih pripravkov iz rastlin in živalskih delov ter ravnanje po kozmičnih ritmih od začetka rasti rastline in do konca, torej od setve do spravila pridelka. S temi metodami bi rastline spet razvile sposobnost sprejemanja kozmičnih energij in postale vitalne.

Biodinamično kmetijstvo je način življenja

Na biodinamični kmetiji so njive, sadovnjaki, travniki, živali in človek povezani, delujejo kot celota in predstavljajo samozadostni organizem. Kmetije same sebe preskrbijo ne samo s hrano, temveč pridelajo tudi krmo za živali. Kdor se ravna po biodinamiki, svoj čas prav tako nameni semen­jenju, da poskrbi za lastno seme. Gnoj in kompost sta z domače kmetije. Biodinamično kmetovanje seveda upošteva vsa načela in pravila ekološkega kmetovanja: uporaba mineralnih gnojil ni dovoljena, gnoji se z gnojem in kompostom z lastne kmetije ali vrta; namesto s pesticidi se zdravje in vitalnost rastlin ohranja z naravnimi pripravki; prepovedana je raba gensko spremenjenih organizmov; rastline se sadijo v mešane posevke in nujno je kolobarjenje.

Poleg tega je obvezna uporaba biodinamičnih pripravkov, narejenih iz zdravilnih zelišč, mineralov in živalskega gnoja, ki spodbujajo rodovitnost tal in vitalnost rastlin. Prepovedana je tudi uporaba CMS-hibridov.

!!galerija!!


Preparati za spodbujanje rodovitnosti tal in vitalnosti rastlin

Za spodbujanje rodovitnosti tal, gnojenje in krepitev rastlin bioodinamiki izdelujejo in uporabljajo pripravke iz rastlin, mineralov, živalskega gnoja in živalskih delov. Poznamo dve vrsti, za škropljenje in kompostne pripravke. Preparata za škropljenje sta gnoj iz roga in kremen iz roga. V prvem primeru kravji rog napolnimo s kravjim gnojem, v drugem s kremenom. Gnoj iz roga posreduje tlom koncentrirano gnojilno in oživljajočo moč. Rastlinam pomaga, da oblikujejo močan koreninski sistem, s katerim se močno povežejo z zemeljskimi silami. Močnejši ko je koreninski sistem, več hranil in vode lahko sprejme rastlina, zato je močnejša, vitalnejša in bolj odporna proti suši. Kremenov preparat prinaša dodatne sile sonca in svetlobe. Močno okrepi odpornost, zato so rastline bolj zdrave. Pospešuje asimilacijo in zorenje ter povečuje pridelek.

Oba preparata se pripravljata po načelih homeopatije v zelo majhnih količinah. Pred uporabo ju zmešamo z vodo s posebnim načinom mešanja – vrtinčenjem. Mešati začnemo ob obodu posode, s pospeševanjem pa se hkrati pomikamo proti sredini. Mešati moramo tako hitro, da se v sredini naredi lijak skoraj do dna posode. Tako pritegnemo v škropivo sile iz okolja. Ko se naredi lijak, prenehamo mešati in pustimo, da se voda nekaj časa vrti. Nato postopek ponovimo z mešanjem v nasprotni smeri. Pomembno je, da traja mešanje eno uro in da meša le ena oseba, najbolje nekdo, ki je s kmetijo povezan.

Kompostni preparati se uporabljajo pri kompostiranju. Ko je material za kompostiranje zložen, mu za harmoniziranje razkrajanja dodamo kompostne preparate iz regrata, kamilice, rmana, koprive, hrastovega lubja. Te pripravke dodamo v majhne luknje v kupu. Na koncu vse skupaj prelijemo s pripravkom iz baldrijana. Poskusi so pokazali, da se s temi dodatki pospeši razgradnja materiala, izgube snovi pa zmanjšajo. Tako pripravljen zrel kompost bo na površinah, kjer ga trosimo, tla oživljal in harmoniziral procese.

Setveni koledar

Steinerjevo delo je nadgradila Maria Thun s svojim setvenim koledarjem. V petdesetih letih prejšnjega stoletja jo je k drugačnemu opazovanju rastlin spodbudila prav Steinerjeva knjižica Praktično izoblikovanje sposobnosti razmišljanja. Opazila je, da so med rastlinami velike razlike v pridelku in tudi njihovem zdravju, vitalnosti, kljub temu da so rasle v enakih razmerah. Zato je vzroke za razlike začela iskati ne v prostoru, ampak času. Z dolgoletnimi neštetimi poskusi in primerjavami je prišla do rezultatov in sklepov, ki so potrdili številne zakonitosti in povezave s kozmosom. Ugotovila je, da se vsi organski procesi na zemlji v času ponavljajo in mnogi od teh celo v določenem stalnem ritmu. Leta 1963 je svoje celovito delo o kozmičnih vplivih na rastline predstavila svetu in razvila setveni koledar. Po njeni smrti to delo odlično nadaljujeta hči in sin.

Uporabnost setvenega koledarja

Ko sejemo in presajamo rastline, ko jih okopavamo ali kako drugače oskrbujemo, tudi ko pobiramo plodove za ozimnico, se držimo dnevov, ki so v setvenem koledarju označeni za ugodne.

Za začetek moramo vedeti, kateri del rastline je tisti, ki ga uživamo, torej želimo, da se dobro razvije. Zato smo rastline razdelili v štiri skupine: korenovke, listnate rastline, plodovke in cvetnice.

Korenina: korenček, korenasti peteršilj, pastinak, črni koren, gomoljna zelena, redkvica, redkev, podzemna koleraba, črna redkev, strniščna repa, čebula, česen.

List: solata, endivija, radič, motovilec, špinača, blitva, rukula, zelje, ohrovt, listnati ohrovt, brstični ohrovt, kitajski kapus, pak choi, azijska listna zelenjava, listnati peteršilj, šparglji, in tudi sladki komarček, katerega gomolj je skupek odebeljenih listnih pecljev, nadzemna kolerabica, saj je gomolj pravzaprav preobraženo steblo, in cvetača, pri kateri so poskusi pokazali, da se bolje obnese v tej skupini, kakor če bi jo obravnavali med cvetnicami (kar bela roža tudi je).

Cvet: brokoli, vse cvetlice, mnoge zdravilne rastline.

Plod: bob, fižol, grah, leča, čičerka, soja, koruza, paprika, paradižnik, jajčevci, feferoni, kumare, buče, bučke, vsa žita.

Praviloma so za spravilo določene skupine ugodni tisti dnevi, ki so najprimernejši tudi za setev, presajanje, okopavanje in oskrbo. Primer: paradižnik sejemo, presajamo, okopavamo, privezujemo, obtrgujemo zalistnike ob dnevih, primernih za plod, in če se le da, ob teh dnevih tudi pobiramo plodove, ki jih bomo predelali za ozimnico. Izjema je spravilo listnate zelenjave, tukaj izberemo raje dan za cvet ali plod. Denimo zelje spada med listnato zelenjavo, zato ga sejemo, sadimo, okopavamo na dan za list, pobiramo in kisamo pa na dan za cvet.

Tudi čas dneva, ko pobiramo pridelek, ni zanemarljiv dejavnik. Velja, da zjutraj odrezana solata ostane dlje časa sveža, saj zjutraj in dopoldne težijo kozmične sile navzgor. Popoldne in zvečer težijo kozmične sile navzdol, v območje korenin. Takrat je najboljši čas za spravilo korenovk.

Zelo pomembno je, da tudi pri okopavanju izbiramo primerne dneve za določene rastline. Ob vsakem premikanju tal, torej tudi okopavanju, pritečejo kozmične sile v zemljo in pozitivno ali negativno (če izberemo neugoden termin) vplivajo na rast rastlin.

Če okopavamo zjutraj, ko zemlja izdihuje, prevlažna zemlja vlago izdihne. Če okopavamo zvečer, ko zemlja vdihuje, lahko presuha tla vdihnejo – sprejmejo vase vlago iz okolja.

Čas, ugoden za presajanje, je posebej označen na koledarju. To je čas padajočih luninih lokov, ko zemlja vdihuje. Takrat se vse sile in sokovi osredotočijo na spodnje dele rastlin – korenine. Te zato bolje in hitreje rastejo, razvije se močnejši koreninski sistem. Če se le da, presajajte rastline v tem obdobju, saj bodo zaradi močnejšega koreninskega sistema bolje prehranjene, lažje bodo prenašale sušo in bodo krepkejše.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE